Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"

Metropolitan podkast predstavlja prav posebno serijo, ki jo tokrat ustvarja z Zavarovalnico Triglav. Mladi se preredko odločajo za ključne varnostne elemente v prometu, kot so čelada, odsevna oblačila in dodatki, kar pa je lahko vzrok številnih nesreč in poškodb. V družbeno odgovorni iniciativi "Ne bluzi, z glavo kruzi" Zavoda Vozim, Zavarovalnice Triglav in agencije Yootree Creative so se zato odločili za drugačen pristop. Škarje in platno so dali v roke mladim in njihovi ustvarjalnosti. Študenti modnega oblikovanja Naravoslovnotehnične fakultete Ljubljana so ustvarili inovativno kolekcijo odsevnih oblačil in vidnih dodatkov, ki so jo pred kratkim predstavili na Ljubljana Fashion Weeku. Kolekcija "Dejmo se videt" ozavešča, vabi in nagovarja k razmisleku o varnosti v prometu, hkrati pa kaže, da so ideje z modne brvi uporabne tudi v praksi.

Pri ustvarjanju kolekcije "Dejmo se videt" je sodelovalo 5 študentov, med njimi tudi Anže Orešnik. "Navdih smo iskali pri sebi, v svoji lastni estetiki. Sami sebe smo vprašali, kako bi mlade naredili bolj vidne v prometu. Združili smo estetiko in funkcionalnost, najbolj pa sem ponosen na ogrlico, ki jo nosim danes, saj je v bistvu reciklaža različnih materialov in z dodatki svetlečih elementov," nam je Orešnik zaupal v pogovoru.

Ana Cergolj Kebler, vodja varne mobilnosti v Zavarovalnici Triglav, nas spomni na kresničke in rumene rutke, ki jih vsi otroci ob vstopu v prvi razred nosijo z veseljem, pozneje pa mladi razvijejo individualen slog, s katerim želijo pokazati sebe. "Če mladi izbirajo med slogom in varnostjo, bo zelo verjetno zmagal slog," sogovornica opozori na ključni podatek, vpogled, na katerem je temeljila iniciativa.

Opaža, da so otroci ob vstopu v promet zelo dobro opremljeni z znanjem, ko smo starejši, spet več posegamo po kresničkah in oblačilih z odsevnimi materiali, vmes pa je obdobje odraščanja, ki ga moramo nagovoriti drugače, saj varnost v tem obdobju ni na prvem mestu. "To je bilo naše vodilo - ali znamo nagovor spremeniti tako, da bo deloval in ali znamo ponuditi druge rešitve," pojasni Cergolj Keblerjeva. Ena izmed teh je omenjena kolekcija, s katero so želeli spodbuditi mlade, da najdejo svoj slog, vendar pri tem uporabijo odsevne materiale.

Vodja varne mobilnosti v Zavarovalnici Triglav opozarja na analizo Agencije Republike Slovenije za varnost v prometu. Ta je namreč pokazala, da nobeden od 50 pešcev, ki so izgubili življenje v prometu med letoma 2016 in 2022, in sicer v temnem delu dneva, ni nosil odsevnih elementov. Izpostavila je še, da v Triglavu za namen varnejše mobilnosti pogosto uporabljajo simulatorje oz. simulacije realnega okolja, ki jih kombinirajo z izkušnjo. Izkušnja, neki 'aha moment', sta namreč pogosto nujna, da spremenimo svoje vedenje. 

David Razboršek, direktor Zavoda Vozim, je povedal nekaj več o sodelovanju Zavoda Vozim in Zavarovalnice Triglav, saj že drugo leto poteka iniciativa 'Ne bluzi, z glavo kruzi', s katero ozaveščajo o odgovorni uporabi mikromobilnih sredstev, kot sta e-skiro in e-kolo. Pomembna tematika pa je tudi kultura v prometu.

"Naša filozofija je: Nič za mlade, brez mladih. Želimo delati na dveh nivojih. Eden je ozaveščanje, drug pa vplivanje na samo vedenje. Spodbujati želimo izkušnje - na terenu pripravljamo delavnice z mladimi, ki jih izvajajo mladinski delavci in poškodovanci iz prometa, ki ob predstavitvi svoje zgodbe pokažejo na nevarnosti, da bi lahko preprečili takšno vedenje. Na mlade poskušamo prenesti čim več izkustvenih del," pojasni Razboršek, ki še doda, da si moramo na nekaterih področjih za zgled vzeti ravno mlade. Prav zato si prizadevajo, da čim več sodelujejo z mladimi in jim prisluhnejo.

Pomembno je, da znanje, ki ga otroci pridobijo prek šolskega sistema in različnih zavodov, starši upoštevajo in so za zgled svojim otrokom ter da tega ne pokvarijo. "Mislim, da je skupna vožnja tisti čas, ko otroci vpijajo informacije kot gobe. Kako reagiramo, kako govorimo, kako glasno razmišljamo o procesih med prometom, to je takšen kritični trenutek, ki se zgodi mimogrede, hkrati pa je odločilen, kakšne odločitve bodo sprejemali v prihodnosti," je zaključila Cergolj Kebler.