Celje skriva zgodbo, ki bi zlahka pristala na velikem platnu – strastno in polno drame.
Zasebno življenje Alfreda Nobela (1833 - 1896), švedskega izumitelja dinamita in očeta Nobelovih nagrad, je zaznamovala Celjanka Sofie Hess, s katero je bil v skoraj dvajsetletnem ljubezenskem razmerju — od leta 1876 do 1894. "Zaradi nje je nekajkrat obiskal Celje," nam je povedal turistični vodič, ko smo se ustavili pred Kvartirno hišo na celjski Gosposki ulici 3, kjer nas je ob vhodu pozdravil Nobelov doprsni kip.
Usodno srečanje
Sofie Hess je v njegovo življenje vstopila kot prodajalka rož v letoviškem kraju Baden blizu Dunaja. 43- letni izumitelj je bil takrat že slaven in bogat, zasebno pa je bilo njegovo življenje prazno, saj je ravno preboleval dolgotrajno ljubezensko razmerje. Dokler mu poti ni prekrižala ljubka Celjanka.
"Sofie je spletla srce parajočo zgodbo o revnem otroštvu, nerazumevajočem očetu ter kruti mačehi, zaradi katere je zapustila Celje in se s trebuhom za kruhom podala v svet," je s hudomušnim tonom razlagal naš vodič, medtem ko smo si obiskovalci ob njegovih besedah še bolj hudomušno izmenjavali poglede.
"Požiralka denarja"
Oče dinamita se je prelevil v vlogo zaščitnika – za svojo novo ljubezen je na Dunaju najel stanovanje ter jo razvajal z darili. Da bi mu bila še bližje, jo je preselil v Pariz, kjer je sam prebival. A zaradi razlike v letih in v izogib škandalu, je za svojo ljubico raje najel razkošno stanovanje, kasneje ji je enega tudi kupil.
View this post on Instagram
Sofie se je še kako pustila razvajati. Obiskovala je prestižna evropska letovišča in dobesedno razmetavala Nobelov denar. Govorilo se je tudi, da se je predstavljala kot njegova žena. Ko je Nobel poskušal omejiti njene izdatke, ga je rotila in ga vedno znova prepričala, da ji je nakazal novo zajetno vsoto.
Njegovi "požiralki denarja", kot jo je sam imenoval, nikoli ni bilo dovolj, spoznal je tudi, da ni odraščala v revščini, temveč je izhajala iz precej premožne celjske družine. Zadeve so se resnično zapletle leta 1891, ko je oznanila, da je noseča – a ne z njim, temveč z madžarskim konjeniškim častnikom. Kasneje naj bi tudi ta začel pisati Nobelu in ga prositi za denar ...
Je "kriva" Sofie?
Nobel se je odmaknil iz njenega življenja, a še preden je rodila hčerko Margareto, ji je ponovno začel dajati denar. Najprej manjše vsote, nato znova vse večje. Zagotovil ji je visoko mesečno rento, od novice o nosečnosti pa Celja ni več obiskal, čeprav se je na svojih poteh večkrat z vlakom peljal mimo.
Po njegovi smrti 10. decembra 1896 se je izkazalo, da je Sofie zapustil šest tisoč goldinarjev letne dosmrtne rente, kar je bilo za tisti čas izjemno veliko. Preostalo bogastvo je švedski izumitelj zapustil za denarne nagrade velikim znanstvenikom, literatom in borcem za mir, kar danes poznamo kot Nobelov sklad, po njem pa se seveda imenujejo tudi Nobelove nagrade.
Vodič je za konec z nami podelil še zanimivo anegdoto, no, danes bi temu rekli trač: "Čeprav za to ni dokaza, vam bodo v Celju radi povedali zgodbo, da se je Alfred Nobel zaradi Sofijinega kasnejšega razmerja z matematikom odločil, da Nobelove nagrade za matematiko ne bo."
Za Sofie se zgodba ni končala
Poleg dosmrtne letne rente je po Nobelovi smrti prek odvetnikov zahtevala še izplačilo enkratnega zneska. V nasprotnem primeru je grozila z objavo njegovih 218 pisem v rumenih medijih, kar bi seveda povzročilo velik škandal. Seveda je dosegla svoje ter v zameno za pisma prejela zelo visok znesek.
Pisma so pred leti postala dostopna v muzeju v Stockholmu, medtem ko Skandinavci o njunem razmerju še danes zelo neradi govorijo.
Sofie je umrla leta 1922, stara 71 let, menda v precejšnji revščini.
View this post on Instagram
