Slovenska znamenitost, za katero vprašajo le najbolj razgledani turisti (jo poznate?)

V vasici Hrastovlje, ki je del slikovite slovenske Istre, stoji cerkvica, za katero bi lahko rekli, da ji v Evropi skoraj ni para. Imenuje se Cerkev sv. Trojice,  glas o njej pa doseže le najbolj radovedne in razgledane obiskovalce, ki v Sloveniji iščejo edinstvene kulturne, zgodovinske in duhovne izkušnje. Najdejo pa se tudi takšni, ki Slovenijo obiščejo le zaradi te med vinogradi in oljčnimi nasadi skrite, a zgodovinsko zelo pomembne srednjeveške cerkvice.

Ples smrti na Slovenskem

Ko človek vstopi vanjo, ga takoj prevzamejo barvite freske, ki krasijo notranjost. Ob upodobitvah svetopisemskih zgodb in motivov izstopa prizor, ki se imenuje "Ples smrti" (znan tudi kot Mrtvaški ples, op.a.). Freske prikazujejo okostnjake, ki z roko v roki vodijo ljudi vseh družbenih slojev, poklicev in statusov proti smrti.

Ta univerzalna enakost, ki jo smrt prinaša in velja za vse ljudi na tem svetu enako, je upodobljena na grozljiv in fascinanten način hkrati.

Gre za edinstven primer srednjeveške umetnosti v Sloveniji, prizor pa obiskovalca popelje v čas, ko je bilo življenje nenehno prežeto z mislimi o minljivosti in neizogibnosti smrti.

V času, ko so bile freske ustvarjene, je po Evropi kosila črna smrt oziroma kuga, kar se odraža v motivih in simboliki.

Ozadje nastanka freske

Pod njih je podpisan slikar Janez iz Kastva, letnica nastanka je leto 1490. Zgodovina pravi, da naj bi cerkev v Hrastovljah dal poslikati tedanji župnik na Kubedu (prav tako naselje v Slovenski Istri, op. a.), za to delo naj bi  najel slikarskega mojstra Janeza iz mesta Kastav na Hrvaškem. Nekateri umetnostni zgodovinarji se s to razlago ne strinjajo in pravijo, da je avtor Plesa smrti nekdo drug. 

Ne glede na avtorstvo, freska ljudi že dolga stoletja spodbuja k razmisleku o življenju in smrti. Spomni jih na minljivost življenja in služi kot opomnik, da je smrt neizogibna in da ne prizanaša nikomur - od kraljev in papežev do kmetov in beračev. 

Znani primeri

Koncept in upodobitev plesa smrti poznamo v različnih oblikah umetnosti, vključno s slikarstvom, grafiko, glasbo in književnostjo. Freska iz cerkve v slovenskih Hrastovljah je ena najbolj znanih vizualnih predstavitev, tak motiv je upodobljen še v cerkvi sv. Marije v nemškem Lübecku.

V glasbi sta zelo znana primera pesem Totentanz in orkestralno delo Danse Macabre, francoskega skladatelja Camilla Saint-Saënsa. Ples smrti navdihuje tudi sodobno umetnost in popularno kulturo, ker simbolizira večno človeško fascinacijo s smrtjo in minljivostjo.

Obisk

Za obisk Cerkve sv. Trojice v Hrastovljah je priporočljiv ogled z lokalnim vodnikom, ki lahko poda podrobne razlage o zgodovinskem in umetniškem pomenu fresk. Po ogledu cerkve je gotovo lepo doživetje tudi sprehod po vasici, ki ponuja čudovite razglede na okoliške vinograde in hribe, kraj je znan tudi po gostoljubnosti in tradicionalni istrski kulinariki.

Novo na Metroplay: "Potopljena sem v globoko modrino" | Živa Ploj Peršuh