Ko razmišljamo o poletnem dopustu, pogosto najprej pomislimo na Hrvaško ali Grčijo, pa tudi na Italijo ali Španijo. A pozabljamo na še eno čudovito mediteransko destinacijo.
Med množico bolj prepoznavnih destinacij pogosto spregledamo biser vzhodnega Sredozemlja – Ciper. Ta otoška državica ima čisto vse: kristalno čisto morje, peščene plaže, zgodovinske zaklade, okusno kulinariko in sonce skoraj vse leto.
Bizantinci, bogovi in ... Britanci
Ciper se lahko pohvali z več kot 300 sončnimi dnevi na leto, kar pomeni, da je idealna destinacija tako za zgodnje pomladne pobege kot tudi za poznojesenske počitnice. Njegova obala je zelo raznolika – od zlatih peščenih plaž na jugu do skritih zalivov in klifov na severu.
Otok, ki je bil od leta 1925 britanska kolonija in je ostal pod britansko krono vse do leta 1960, ko je Ciper postal neodvisen, je hkrati dovolj eksotičen, da ponudi drugačnost, a še vedno dovolj evropski, da se tam tudi Slovenci počutimo precej domače. Na otoku govorijo grško in angleško, uporabljajo pa evro.
Britanski vpliv na Cipru še danes močno odmeva, tu vozijo po levi strani, domačini pa govorijo tekoče angleško. Za mnoge Britance je Ciper celo drugi dom, kjer imajo mediteransko podnebje, a znane čajne vrečke, britanske zajtrke in tudi britanske navade. Številni otok opisujejo kot "malo Britanijo na soncu" – le da s haloumijem, oljkami in bolj sproščenim tempom življenja.
Afroditin rojstni kraj
Paphos, kamor lahko priletimo z neposrednim letom iz Zagreba, je prava zakladnica antične zgodovine in kulture. Po grški mitologiji se je Afrodita, boginja ljubezni, lepote, poželenja in plodnosti, rodila prav ob obali Cipra. Legenda pravi, da je nastala iz morske pene, skozi vodo je priplavala na obalo blizu Paphosa.
Ena večjih znamenitosti Paphosa je tudi Grobnica kraljev (Tombs of the Kings), ki spada pod Unescovo svetovno dediščino. Gre za veličasten arheološki kompleks iz 4. stoletja pr. n. št. Kljub imenu tam niso pokopani pravi kralji, ampak ciprska aristokracija in visoki uradniki iz časa helenističnega in rimskega obdobja.
Kulinarične zgodbe, ki jih ni v vodiču
Ciprska kuhinja je preplet grške, turške in bližnjevzhodne kulinarike. Vsak obrok lahko začnemo s halumijem, tistim slanim, gumijastim ciprskim sirom, ki na žaru ne izgubi oblike, ampak dobi skorjico. A to je samo uvod. Pravi spektakel pride z "mezze" – nizom drobnih krožnikov, ki prihajajo počasi, na njih so različne dobrote, olivni namazi, humus (gladek namaz iz čičerike, sezama, olivnega olja, limoninega soka in česna, op.a.) in tzatziki (jogurtova omaka s kumarami in česnom, op.a.).
Sledijo na olivnem olju popečeni jajčevci, s sirom nadevane rdeče paprike, kalamari, mesne kroglice, ražnjiči, značilni pita kruh, ki škriplje pod prsti in se topi v ustih. Poleg tega Ciper proizvaja tudi odlična vina, zlasti iz lokalnih sort, ki jih ni moč najti nikjer drugje.
Več kot razglednica
Ljubitelji narave bodo navdušeni nad gorovjem Troodos, kjer poleti vlada prijetna svežina, idealna za pobeg pred obalno vročino. Gozdne poti vodijo mimo slapov, razglednih točk, samostanov in skritih vasic, kjer čas teče počasneje. Če boste bivali v Paphosu, lahko izberete tudi celodnevne vodene izlete, ki v povprečju stanejo med 40 in 60 evri na osebo.
Za tiste z bolj pustolovsko žilico Ciper ponuja še več: potapljanje med starodavnimi razbitinami, vožnjo s kajakom ob dramatičnih klifih, gorsko kolesarjenje skozi notranjost otoka, obisk skrivnostnih jam in slapov, ali pa pohodniške ture po razgibanem terenu.
Dobro je tudi vedeti, da je otok od leta 1974 razdeljen na dva dela – južni, grški del, ki je mednarodno priznan kot Republika Ciper, in severni, turški del, ki se imenuje Turška republika Severni Ciper, a ga priznava le Turčija. Severni del za razliko od južnega ni v EU, zato boste za vstop potrebovali potni list.
