"Pojdite k Mami Angeli, tam je zagotovo odprto, govorijo pa tudi slovensko," nas je nadaljnjega tavanja po prazni Gorici odrešila prijazna ženska.
V Gorici, na Piazza della Vittoria 53, na osrednjem trgu in pod senco srednjeveškega gradu, se nahaja nekaj posebnega – Enoteca Mama Angela. To ni zgolj bistro ali vinski bar, je kraj, kjer okusiš dušo Gorice. In v tej duši je tudi nekaj slovenskega.
Ko veš, da si na pravem kraju
Iskanje kraja za sproščeno sobotno popoldne čez mejo se je že kmalu spremenilo v frustracijo. Kot narekujejo železna pravila italijanskega gostinskega urnika, so bile mnoge gostilne zaradi popoldanske pavze že zaklenjene ali pa so se ravno zapirale.
Po tretjem, morda četrtem zavrnjenem poskusu je razpoloženje začelo nevarno drseti navzdol. Žeja, lakota in razočaranje sta se prepletla v tisto posebno vrsto slovenskega godrnjanja nad življenjem, ki da "vedno najde način, da nam nekoliko zagreni dan." Začeli smo se spraševati, ali bomo sploh našli kaj odprtega ali pa bomo kot kakšni izgubljeni turisti končali ob že posušenem rogljičku z bencinske črpalke.
Takrat pa se je od nekod pojavila zelo prijazna ženska in nam v slovenščini z nasmehom dejala: "Pojdite k Mami Angeli, tam je zagotovo odprto, govorijo pa tudi slovensko."
Živahno sobotno popoldne, končno!
Občutek, da smo spet nazaj v sedlu, se je še dodatno okrepil, ko smo stopili skozi vrata nabito polnega lokala. V zraku je visel tisti prijetni kaos – smeh, glasni pogovori, zvonki trki vinskih kozarcev. Na notranjih in zunanjih mizah ter na šanku so se drenjali kozarci rdečega in belega. Natakarji so spretno krmarili med gosti, medtem ko so se slovenski, italijanski in angleški pogovori prepletali v živahno popoldansko simfonijo.
Kot izvem kasneje, je za to čudovito vzdušje primarno odgovoren Iztok Četrtič – gostinec iz Šempetra pri Gorici, Slovenec, ki ga je gostinska zgodba pripeljala v samo jedro italijanske Gorice. Tu je pred skoraj desetimi leti ustvaril kraj, kjer se križajo poti vseh, ki cenijo dobro vino, živahno družbo in glasbo.
Angela, ženska, katere portret je srce imena in podobe tega lokala, je bila Iztokova prababica, njena tiha prisotnost pa je vez s preteklostjo, s koreninami. Ko se vanjo zazremo tisti, ki prihajamo s slovenske strani, začutimo nekaj več, tudi nekakšen tihi ponos, ki sega globlje od besed.
Še nekaj za pod zob
Pri Mami Angeli so vsi na isti valovni dolžini, ne glede na to, od kod prihajajo. Veliko se seveda vrti okoli vina, v ospredju pa so vina iz kleti Ferdinand v Kojskem, ki jo vodi Iztokova družina.
A izbira se tukaj ne konča. Na policah se najde marsikaj, kar ponujata vinorodna Collio in Brda – steklenice z zgodbo in letniki, ki so preživeli suše in nevihte. Za tiste, ki iščejo nekaj drugačnega, se v hladilniku svetlikajo najrazličnejša butična piva, vključno z nekaterimi znanimi slovenskimi mikropivovarji.
Medtem se za lačne na lesene pladnje zlagajo slastni narezki – pršut, salame, siri, ki dišijo po domačem. Tu so tudi hrustljave picete in sendvički, popolni za hitro malico ob kozarcu vina ali piva. A če poznaš skrivnosti teh krajev, veš, da je prava izbira frika – zlato zapečena, dišeča mešanica krompirja in sira, ki zelo lepo zadovolji naše prazne želodce.
In ko se svet vrti vse hitreje in vse bolj divje, so kraji, kot je ta, opomnik, da je vredno stopiti na zavoro. Vzeti si čas, pokramljati z natakarjem, dvigniti kozarec in se prepustiti trenutku. Enoteca Mama Angela pa nam hkrati sporoča, da so meje le črte na zemljevidih in da sta vino in dobra hrana univerzalna jezika.
Novo na Metroplay: Ajdan Pajntar o organizaciji porok, ljubezni do cvetja in dekoraciji dogodkov