L. PA. | 24. 3. 2024, 09:00

Kako poteka priprava jedi na letalih? (Proces je bolj zapleten, kot si mislite)

Profimedia

Kako zahtevno je pripravljati obroke za veliko število potnikov? Imajo naprednejša letala tudi svojo kuhinjo? In kaj se zgodi z obroki, ki jih potniki ne pojedo?

Nekateri se jih veselijo, drugim se ne zdijo preveč okusni – govorimo o letalskih obrokih, ki so ne glede na odnos, ki ga gojite do njih, sestavni del izkušnje poleta, posebej na dolgih razdaljah.

Kakovost in raznovrstnost teh obrokov se od prevoznika do prevoznika sicer razlikujeta, pa vendar obstajajo določene enotne smernice v zvezi s tem, kako je pripravljena hrana na krovu.

Četudi ste med poletom zasledili oglas letalske družbe, ki vas prepričuje, da "nekateri kuharji pripravljajo najboljše obroke na 10.000 metrih višine" ali pa vas je med potovanjem v prvem ali poslovnem razredu prišel pozdravit letalski kuhar, je to le spreten marketing: letala nimajo kuhinj in znaten del priprave letalskih obrokov v resnici poteka pred poletom, torej na tleh.

Tudi letalski kuharji, poroča Simple Flying, tako vnaprej pripravljene obroke le pogrejejo, morda imajo na voljo le več jedi in sestavin, ki jih lahko pokombinirajo – največ, kar vam bodo na letalu pripravili na licu mesta, so jajca.

Največji izziv? Logistika!

Kar se prehodne priprave obrokov tiče, pa jih letalske družbe lahko pripravljajo same ali pa sklenejo pogodbo s proizvajalcem, ki obroke pripravi predhodno in jim jih dobavi – eden največjih je LSG Sky Chefs.

Njihova lokacija v Frankfurtu, ki oskrbuje več letalskih prevoznikov, vsak dan proizvede 85.500 obrokov, upravljajo pa tudi največjo pomivalnico posode v Evropi. Servirna oprema gre lahko ponovno v uporabo, vsa živila, ki niso bila porabljena, pa odstranijo.

Kaj pa se potem zgodi z odpadno hrano? Te ni malo: po raziskavi IATA je v letu 2017 kar 1,14 milijona ton odpadne hrane prišlo z letal.

Najbolj enostavno za letalsko družbo je žal to, da neporabljeno hrano in pijačo, ki predstavlja okoli 20 % odpadkov v kabini, preusmeri na odlagališče odpadkov, vseeno pa številne države in letalske družbe sodelujejo v programih za recikliranje živil za večkratno uporabo, delajo pa tudi na tem, da bi bolj prisluhnili potnikom, ti pa bi posledično pustili manj hrane.

Letalska hrana se sicer pripravlja z mislijo na to, da jo bodo v letalu pogreli (približno deset ur po pripravi), zato je po kuhanju ohlajena ali zamrznjena. Veliko hrane, vključno z večino mesa, je delno skuhane.

Ko je postopek priprave zaključen, hrano pripeljejo do letališča in naložijo na letalo, kar je v resnici ogromen logistični izziv, piše Simple Flying. Pripravljenih je namreč na tisoče obrokov za na stotine poletov in vso hrano 'vkrcati' v relativno kratkem času.

Morda vas zanima tudi:

Na krovu ohlajeno hrano pred postrežbo segrejejo v letalskih pečicah – to so specializirane konvekcijske pečice, ki hrano segrevajo z vročim zrakom, mikrovalovne pečice namreč že dolgo niso več v uporabi.

Obroke na pladnjih naložijo v pečico in večina se segreje v približno dvajsetih minutah. Vsaka vrsta jedi ima sicer svoja navodila za pogrevanje in pripravo; večino običajnih obrokov lahko posadka segreva skupaj s priloženim pladnjem in takoj postreže, obroki na višjem nivoju pa morajo biti po segrevanju s pladnja prestavljeni v bolj estetske servirne posode.

Hrana je večinoma pripravljena vnaprej, osebje pa jo samo pogreje.

Hrana je večinoma pripravljena vnaprej, osebje pa jo samo pogreje.

Profimedia

Letalska hrana brez okusa?

Potnikom, ki so navajeni na pestre začimbe in kakovostnejšo kulinariko, se letalska hrana pogosto zdi medla in brez okusa. A tudi za to obstaja razlog.

Po eni strani želijo pripravljavci obrokov zadostiti okusom vseh potnikov, med katerimi jih veliko ne mara ali ne prenaša začimb, po drugi pa se zaradi razmer v letalski kabini, torej kabine pod tlakom in nizke vlažnosti v prostoru, zaznavanje okusa ter sladkega ali slanega znatno zmanjša.

Obroke tako snujejo ter testirajo tudi s tem v mislih, sodobne konvekcijske pečice pa so že tako napredne, da pomagajo ohranjati vlago.

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj