Na grškem otoku ljubezni, kjer je Leonard Cohen srečal Marianne. Vse ostalo je zgodovina ...

Grški otok Hydra je eden redkih krajev na svetu, kjer avtomobili niso dovoljeni. Slovi pa tudi po tem, da je bil v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja nekakšna kolonija mladih umetnikov iz pretežno zahodnega sveta. Od pisateljev, pesnikov, slikarjev in drugih ustvarjalcev – čar otoka v Saronskem zalivu, ki je od Aten oddaljen manj kot dve uri vožnje s trajektom, so videli predvsem v nizkih življenjskih stroških, sončnem vremenu in kreativnem okolju ob druženju z drugimi svobodnjaki.   

Omemba Hydre tudi danes pri marsikom vzbuja močna čustva, saj je prav tu legendarni kanadski pesnik in pevec Leonard Cohen prvič uzrl Marianne Ihlen, svojo muzo iz njegove najbolj znane pesmi "So Long, Marianne" ("Zbogom, Marianne", op. a.).  

Destinacija za globlji žep   

Ko so pred več kot pol stoletja na Hydri svoje mesto pod soncem iskali mladi boemi, tu še ni bilo elektrike in telefonskih povezav, vodo pa so morali črpati iz vodnjakov in jo prinašati z osli. Za vse to je na otoku že lep čas poskrbljeno, medtem ko prebivalci osle še vedno uporabljajo za transport ljudi, živil in prtljage obiskovalcev.  

Turističnemu razvoju v zadnjih desetletjih navkljub Hydra še vedno v sebi nosi veliko nostalgije in zanosa nekega bolj brezskrbnega časa - umetniška preteklost, razgibana pobočja, neskončni razgledi na modrino Egejskega morja, ozke in tihe ulice brez hrupa motorjev na otok tudi v 21. stoletju privabljajo romantike in sanjače od vsepovsod. Na njem imajo hiše mnogi slavni in bogati, med drugimi Rolling Stonesov Mick Jagger in David Gilmour iz skupine Pink Floyd, v pristanišču in okrog otoka pa nikoli ne manjka jaht in dragih jadrnic.

Domačini znajo povedati, da ni nič neobičajnega, če na terasi katere od restavracij zagledamo pevca skupine U2 Bona, Brada Pitta in Charlize Theron ali nekdanjo manekenko Kate Moss. Zaradi mnogih slavnih imen, ki Hydro obiskujejo vsako leto, so cene nočitev tu precej višje kot na bližnjih Porosu, Aegini ali Spetsesu. Kar pa obiskovalcev, kot je omenjena gospa z našega trajekta, ki je med vožnjo z nami tudi vznemirjeno delila, da se na otok vrača po 50 letih, ne ustavi, da ne bi sem še zadnjič prišli obujat zbledelih podob iz svoje mladosti. 

Trenutek večnosti  

V iskanju sonca in umetniškega navdiha je na Hydro v začetku 60. let prejšnjega stoletja prišel tudi takrat komaj 26-letni Leonard Cohen. Vzdušje na otoku ga je tako očaralo, da je z denarjem, ki ga je podedoval po babičini smrti, tu kupil staro hišo ter v njej pisal poezijo in romane.

Norvežanka Marianne Ihlen iz njegove nesmrtne pesmi je na Hydro prišla kot soproga norveškega pisatelja Axela Jensena. Par se je zaradi moževe nezvestobe razšel že kmalu po sinovem rojstvu, v življenje razočarane Skandinavke pa je vstopil svetu še nepoznani Cohen. Vse drugo je zgodovina.

"Stala sem ob pultu trgovinice na Hydri, ko se je na vratih pojavil moški, sončni žarki so mu popolnoma zakrili obraz, videla sem le temno silhueto. Z globokim glasom, ki ga ne bom nikoli pozabila, me je nagovoril: Bi se nam želeli pridružiti pri mizi?" se je usodnega srečanja s Cohenom v poznejših letih spominjala Ihlenova.  

Kljub umetnikovi svetovni slavi, ki je sledila po njunem odhodu z otoka, Leonard Cohen hiše, v kateri sta z Marianne Ihlen skupaj preživela več let, nikoli ni prodal, v njo se je v življenju tudi večkrat vračal. S Hydre sta se mlada ljubimca preselila v njegov rodni Montreal, a je bilo zveze zaradi njegovih številnih ljubezenskih afer, med drugim z glasbenimi kolegicami Joni Mitchell in Janis Joplin, po nekaj letih konec. Marianne se je vrnila v Oslo in se 12 let po njunem razhodu poročila. Leonard ni bil nikoli poročen, z umetnico Suzanne Elrod pa je imel dva otroka.   

"Ko enkrat živiš na Hydri, ne moreš živeti nikjer, vključno s Hydro,” je nekoč dejal ameriški pesnik Kenneth Koch. 

Pesnikov duh še živi 

"Iščite vrata z rožami nad njimi," mi je z rokami risala in razlagala lastnica trgovine na vogalu ulice, do katere sem prišla po daljšem vzponu po razgretih stopnicah. S starejšim ameriškim parom — na daljnem grškem otoku nas je v poznoseptembrskem popoldnevu povezala želja, da bi se sprehodili do hišnega praga kanadskega trubadurja, ki se je s svojimi melanholičnimi besedili o ljubezni in “plesu do konca časa” dotaknil več generacij — smo že nekaj časa skupaj tavali od vrat do vrat. Hiša Leonarda Cohena na Hydri namreč nima nobenega obeležja, zato mora obiskovalec dobro vedeti, kaj išče.   

Zahvaljujoč trgovkinim navodilom (pozneje sem izvedela, da je Leonarda Cohena in Marianne Ihlen kot deklica osebno poznala, saj sta v trgovini takrat še njenih staršev pogosto nakupovala hrano), nam je končno uspelo priti do prave ulice in hiše z zelenkasto-sivimi vrati ter očarljivo cvetočo bugenvilijo nad njimi. Med nami je nastala popolna tišina, le nasmehnili smo se drug drugemu in se nato vsak na svoj način prepustili posebnemu trenutku. 

Kot ptič na žici

Ko sta v hiši živela mlada Leonard in Marianne, so se nekega dne na njuni ulici pojavili leseni drogovi in na njih žice za električno in telefonsko napeljavo, kar je pri umetniku povzročilo veliko mero slabe volje. Otok je imel raje ob soju sveč in parafinskih svetilk ter brez nepotrebnega stika z zunanjim svetom: "Marianne, oditi morava in si poiskati drug otok za življenje,” se je pritoževal, takrat pa je mimo okna priletela ptica in se usedla na žico. "Če se lahko ptica navadi na žico, Leonard, se lahko tudi ti," naj bi mu odgovorila Marianne, ki nikoli ni skrivala, da ji je pesem "Bird on the Wire" ("Ptica na žici", op. a.), ki jo je Cohen prav tako napisal na Hydri, bolj pri srcu kot njena lastna pesem "So Long, Marianne". Ob njej je čutila, da jo je soustvarila, in prav njo naj bi ji na smrtni postelji nežno brundal prijatelj, preden je leta 2016 pri 81 letih v Oslu umrla za levkemijo.  

"Če sem bil neprijazen, upam, da boš to lahko pozabila, če sem bil neiskren, upam, da veš, da nikoli do tebe …" (kitica iz pesmi Ptica na žici, op. a.)

Samo nekaj mesecev zatem se je za vedno poslovil tudi Leonard Cohen. 

Prepustite se vzdušju tako skladbe "So Long, Marianne" kot "Bird on the Wire".

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču