Že znate odgovoriti na vprašanje, ali je paradižnik sadje ali zelenjava? No, to pa še zdaleč ni edina zanimiva ''dilema'', ki se drži tega rdečega sadeža božanskega okusa.
Sadež, brez katerega na naših mizah predvsem v vročih dneh ne gre, se lahko pohvali z neverjetno vsestransko uporabo kot tudi z bogato hranilno vrednostjo ter blagodejnim vplivom na zdravje. A tokrat vam predstavljamo nekaj dejstev o paradižniku, ki jih morda še niste poznali.
1 Tomatl pri Majih in Aztekih
Zgodba paradižnika naj bi se začela v južnoameriških Andih, poznali naj bi ga že Maji in Azteki, prav ti pa naj bi mu nadeli ime tomatl, iz katerega sta pozneje nastala španski tomate in angleški tomato. Inki so mu nadeli ime xitomat, kar v inkovskem jeziku pomeni sliva s popkom.
2 Strupen in samo za okras
V Evropo naj bi ga leta 1523 po zmagi nad Azteki z ladjo pripeljal španski konkvistador Hernan Cortes, a Španci so bili do njega sprva zelo sumničavi. Paradižnikove rumene in bele plodove so imeli za neužitne oziroma celo strupene, zato so rastlino dolgo uporabljali le za okras.
3 Med Italijani le za revne
Dolgo naj bi ostali previdni prav Italijani, za katere danes vemo, da njihova kuhinja brez paradižnika ne obstaja. Plodove so najprej uživali le revni prebivalci, višje sloje pa je prepričal šele 200 let pozneje, ko je postalo dokončno jasno, da se od paradižnika ne umira.
4 Afrodiziak iz raja
Kmalu so ga – kdo drug kot Francozi – določili za afrodiziak in poimenovali pomme d' amour oz. jabolko ljubezni, nemško govoreče dežele pa so ga poimenovale Paradiesapfel oz. jabolko iz raja.
5 Nešteto vrst, nešteto oblik
Obstajalo naj bi kar okrog 7.500 različnih vrst tega rdečega sadeža, ki se med seboj razlikujejo predvsem po barvi in obliki, medtem ko vsebujejo razmeroma enako količino hranilnih vrednosti. Poznamo okrogle, ovalne, hruškaste in podolgovato-ovalne, z gladkimi ali rebrastimi plodovi, grozdaste, mesnate, češnjeve, slivaste ... Poleg vseh omenjenih pa ne smemo pozabiti na zanimivost med vsemi vrstami – črni paradižnik. Ta je poln antioksidantov in zelo zdravilen, poleg tega naj bi deloval kot afrodiziak.
6 Velika rastlina
Paradižnik lahko kot rastlina v višino doseže od enega do celo treh metrov.
7 Je zelenjava ali ni zelenjava?
Paradižnik ne spada med zelenjavo, ampak naj bi bil sadje, ker naj bi ga v preteklosti v ZDA z namenom zmanjšanja transportnih stroškov uvrstili med sadje – in tako je ostalo do danes. Drugače pa je paradižnik rastlina iz družine razhudnikovk, ki je zelo sorodna tobaku, čiliju, krompirju in jajčevcu – torej zelenjavi.
Vir: okusno.je
8 Čmrlji kot živi dokaz, da je paradižnik 'neoporočen'
Pri nas letos mineva že 10 let, odkar smo na policah trgovin prvič zagledali paradižnik blagovne znamke LUŠT, ki je hitro postal eden najbolj priljubljenih paradižnikov na naših krožnikih. Ker so ročno obrani, ko na rastlini popolnoma dozorijo, se to seveda dobro odraža v njihovem okusu in videzu, poleg tega so pridelani na okolju in zdravju prijazen integriran način.
Cvetove LUŠTnih rastlin pa oprašujejo čmrlji, ki so hkrati tudi živi dokaz, da pri pridelavi ne uporabljajo škodljivih preparatov za škropljenje – čmrlji bi v nasprotnem primeru namreč poginili.
Še nekaj okolju in zdravju prijaznih dejstev o LUŠTu:
• Sadike paradižnika so vzgojene iz gensko nespremenjenih semen in zasajene v naravno podlago, t. i. organski substrat, ki je mešanica šote in kokosovih vlaken – to rastlinam zagotavlja dobre pogoje za rast in razvoj koreninskega sistema.
• Če rastline ali plodove vseeno napadejo škodljivci, zanje poskrbijo njihovi naravni sovražniki, ki jih naselijo v rastlinjaku.
• V Renkovcih za ogrevanje v hladnih delih leta uporabljajo obnovljivo geotermalno energijo.
• V rastlinjaku v Mali Polani uporabljajo t. i. sistem za zimsko vzgojo paradižnika, ki vključuje kompleksen in okolju prijazen način ogrevanja s soproizvodnjo toplote in elektrike ter odvajanjem ogljikovega dioksida iz izpuhov. Slednjega vpihujejo v rastlinjak, kjer ga rastline s fotosintezo pretvorijo v kisik, in tako okolja ne obremenjujejo z izpusti toplogrednega plina (CO2).
• V poletnih mesecih pridelujejo grozdasti paradižnik, mali LUŠT, slivov paradižnik, češnjev paradižnik in LUŠTek (mešanico pisanih češnjevih paradižnikov).
NAGRADNA IGRA: Pri LUŠTu so za vse, ki vas navdušujejo njihovi paradižniki, pripravili nagradno igro, v kateri LUŠTek podarja privlačne nagrade! Sodelujete lahko TU.
