So tudi vam ostali šunka, jajca, hren in druge velikonočne dobrote, pa ne veste, kam z njim? Morda vas bo navdušil tale nekoliko drugačen, a vseeno zelo slasten recept ...
Velika noč je za nami. Praznična miza je bila bogato obložena, kuhinja pa polna vonjav, ki spominjajo na otroštvo – prekajena šunka, hren, jajca, potica. A ko obiski odidejo, se vrvež poleže, nam pa ostanejo le - ostanki hrane. Tedaj se znajdemo pred vsakdanjo dilemo: kaj narediti z vsem tem?
Namesto da bi se lotili klasičnega "pogrevanja", si lahko privoščimo nekaj več – jed, ki sledi slovenski tradiciji, a ji vdihne novo življenje. Košarico z ostanki velikonočnih dobrot lahko spremenimo tudi v krepko in okusno jed, ki bo navdušila tudi tiste, ki so dan prej prisegali, da "ne morejo več".
Recept, ki vam ga danes predstavljamo, je prava slovenska "župna poezija", a z rahlo sodobnim preobratom: velikonočna enolončnica z ajdovo kašo, šunko in pečenimi jajci. Gre za jed, ki jo lahko pripravite v enem loncu, brez odvečnega zapletanja – in kar je najlepše, vsaka žlica pove svojo zgodbo.
Začnemo s tem, kar je ostalo: nekaj rezin prekajene šunke, ki jo narežemo na kocke, morda tudi kos klobase, ki je še ostala v hladilniku. Na olju prepražimo čebulo in česen, dodamo narezano šunko in pustimo, da se rahlo zapeče, da se sprosti tisti znani, domači vonj dimljenega mesa. Nato dodamo pest naribanega korenja in nekaj listov zelene, če jo imamo – ni nujno, a jedi doda svežino.
Ko se zelenjava zmehča, dodamo ajdovo kašo – ta pogosto ostane pozabljena v zadnjem predalu shrambne omarice, a je v tem receptu zvezda. Prelijemo z zelenjavno jušno osnovo (ali kar z vodo in ščepcem soli), začinimo s poprom, lovorjevim listom in ščepcem majarona ter pustimo, da vse skupaj na mirnem ognju vre približno 20 minut.
Posebnost te enolončnice pride na koncu: tik preden postrežemo, na ponvi spečemo nekaj velikonočnih jajc – rezine trdo kuhanih jajc preprosto popečemo z malo masla, da dobijo zlato rjavo skorjico. Kot krono položimo na vsako skledo enolončnice po dve rezini. In če imate pri roki še žličko svežega hrena, ga naribajte neposredno v krožnik – za tisti pikantni opomnik, da je praznik še vedno z nami. Pa dober tek!
