"Kar sem okusila v Sloveniji, postavlja nove standarde," je povzela svoje kulinarično potovanje po naši državi.
Ameriška popotniška in kulinarična novinarka Ellen Ruppel Shell je za decembrsko izdajo revije Smithsonian Magazine pripravila kulinarično reportažo iz Slovenije, ki jo je lani prepotovala skoraj po dolgem in počez. Na svojem potovanju je obiskala več znanih slovenskih restavracij in gostiln, s poudarkom na prejemnicah Michelinovih zvezdic.
V okusih sodobne slovenske kulinarike je neizmerno uživala, vendar ene stvari nikakor ni mogla prezreti — v gostilnah je namreč pogrešala več domačih gostov.
Tradicija na sodoben način
Janez Bogataj, slovenski etnolog, avtor kuharskih knjig in zgodovinar kulinarike, ji je pred njenim potovanjem v Slovenijo po telefonu povedal, da je v sodelovanju s slovensko vlado identificiral 24 značilnih gastronomskih regij Slovenije in 430 reprezentativnih jedi ter pijač. "Ustvarjalni kuharski mojstri so te elemente preoblikovali v nagrajene kulinarične mojstrovine. Do leta 2024 si je deset restavracij prislužilo Michelinove zvezdice, osem pa Michelinove zelene zvezdice, posebno priznanje za trajnost," je podala Ellen Ruppel Shell.
"Vsaka kultura ima svojo kulinariko, ki pripoveduje njeno zgodbo. Slovenija — drobna država, velika približno toliko kot New Jersey, vendar z manj kot četrtino njegovega prebivalstva — ima veliko zgodb za povedati," je zapisala v uvodu in nadaljevala: "Država, obdana z Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, se ponaša z izjemno raznoliko pokrajino. V nekaj urah vožnje lahko doživite širok spekter evropskih lepot in arhitekture, od alpskih jezer in srednjeveških gradov do jadranskih plaž, obdanih z rdečimi strehami vil in nasadi oljk."
View this post on Instagram
"Nisem strokovnjakinja, a tisto, kar sem okusila v Sloveniji, je postavilo nov standard," je povzela slovensko kulinarično izkušnjo. "V tej mladi in majhni državi ustvarjalni kuharski mojstri na svoj način interpretirajo klasične regionalne jedi. Pri tem uporabljajo rečne postrvi, jagodičevje in druge lokalne dobrote, s katerimi ustvarjajo eno najbolj vrhunskih kulinarik naokrog."
Preberite tudi:
- Med prazniki v Ljubljani vrata odprla legendarna slovenska gostilna (velja za simbol Slovenije in magnet za turiste)
- Obisk gostilne na Bledu, ki so jo turisti izbrali za "NAJ blejsko gostilno"
Kje se je ustavila, kaj je poskusila?
Brez dvoma pri kobariški kuharski mojstrici Ani Roš, svoj obrok v Hiši Franko je opisala takole: "Ideje na krožnikih — nekdaj preprosta podeželska gostilna se je pod vodstvom samouke kuharske mojstrice prelevila v restavracijo s tremi Michelinovimi zvezdicami."
"Ana Roš ima izjemno sposobnost, da iz preprostih sestavin ustvari nepredvidljiva umetniška dela, čeprav nikoli ni hodila na kuharsko šolo."
Kot je zapisala novinarka, je Roševa z jedmi, kot so "cappelletti s hruško, topinamburom in lešniki, ješprenjček s kozjim sirom, stročjim fižolom, gobami in tartufi ter tagliolini s školjkami in melono," slovensko kulinariko povzdignila na izjemno visoko raven. A zavezanost posoške kuharske mojstrice k svobodi in njen odmik od tradicionalnih okvirjev so pri novinarki vzbudili željo po preprostejših in bolj klasičnih jedeh.
View this post on Instagram
Hiša Raduha: čarobna savinjska izkušnja
Novinarka se je nato odpravila v Hišo Raduha v Lučah, v Savinjski dolini. "Gostilna sega v leto 1875, podjetnik, ki jo je leta 1929 kupil, je bil dedek Martine Breznik, sedanje vodje kuhinje in lastnice."
Chefinja ji je na mizo najprej prinesla juho iz divjega česna, sledilo pa je še več zanimivih jedi.
View this post on Instagram
Po juhi je poskusila solato iz ajde, pršuta in pečenega radiča, lokalnega krapa, osmojenega s sipinim črnilom in posutega z janežem, ob katerem je bila postrv iz bližnje reke ter piščanca v porovi kremi na kaši iz khorasanske pšenice, starodavnega zrna, sorodnega durum pšenici.
View this post on Instagram
Za sladico je dobila rezino jabolčno-makovega zavitka, ob kateri je bila žlica medeno sladkanega sladoleda, oplemenitenega z intenzivnim, oreščkastim oljem iz semen buč, gojenih v severovzhodnih predelih Slovenije.
"Priznati moram, da se je ta obrok v vsej moji življenjski zgodovini okušanja hrane izjemno izpostavil – ne le zaradi kulinarične čarovnije, ampak tudi zaradi raznolikosti in kakovosti sestavin," je opisala izjemno kulinarično izkušnjo v Hiši Raduha.
Od ljubljanskega jet-seta do kmečke idile
Ameriška novinarka je obiskala tudi ljubljansko JB Restavracijo, to vodi Janez Bratovž, ki je, kot je dejala, "nedvomno eden najbolj legendarnih slovenskih kuharjev, njegova restavracija pa velja za najstarejšo destinacijo vrhunske kulinarike v Sloveniji." A ji je ob njenem sicer zelo zanimivem kulinaričnem obisku v oči padlo, da je za mizami cenjene ljubljanske restavracije le malo domačinov, "saj so cene tu očitno prilagojene jet-setu".
Po priporočilu Martine Breznik iz Hiše Raduha pa je ob svojem obisku potrkala tudi na vrata Matkove turistične kmetije, ki jo vodita Janja in Klemen Matk. Posest na višini 1165 metrov je v lasti družine Matk od sredine 15. stoletja, gospodarja Klemna je našla v njihovi sirarni, kjer ji je ponosno razkazal nekaj ducatov popolnih obročkov sira, večina katerih bo kmalu romala v Breznikovo kuhinjo.
View this post on Instagram
Zakonca Matk oba predano delata na kmetijsko-gozdarski kmetiji, kjer poleg številnih mlečnih izdelkov ustvarjata tudi sladoled iz kozjega mleka. "Kmetija prodaja tudi prejo iz lastne volne, okusila sem Matkov med z okusom po divji borovini, kar je bilo povsem v skladu z gozdnatim okoljem," je Američanka navdušeno zaključila potovanje v slovensko visokogorje.
Prepričal jo je tudi — burek
Zadnji dan svojega bivanja se je ustavila v manjšem slovenskem kraju, kjer, kot je zapisala, "ni bilo nobenih razkošnih restavracij ali celo kavarn, le ena sama stojnica, ki je prodajala burek, tradicionalno turško pecivo iz vlečenega testa, polnjeno z mesom, sirom ali špinačo."
Burek je poskusila kar zunaj na klopci, medtem ko je poleg nje obedovala tudi skupina moških v delavskih kombinezonih. "Poceni in nasiten je burek dolgo veljal za "deklasiran" izdelek pri premožnejšem sloju Slovencev, in malo kateri slovenski kuharski mojster z visokim statusom bi ga vključil v svojo ponudbo. Vendar pa je iz nekega razloga ravno ta misel moje kosilo naredila še bolj okusno," je sklenila svojo kulinarično reportažo.
Izsek iz članka o Sloveniji, ki je dosegljiv tudi na spletu.
Novo na Metroplay: "Videli smo, da bi umetna inteligenca lahko bila odličen pomočnik!"