Azijski sršen, ki prinaša veliko grožnjo, vse bližje Sloveniji

Na Čebelarski zvezi Slovenije so se v teh dneh razpisali o azijskem sršenu - vrsti, ki izvira iz tropskih in subtropskih predelov jugovzhodne Azije, kot številne druge tujerodne živalske in rastlinske vrste, pa je našel svojo pot tudi v Evropo. 

V Sloveniji ga še nismo zaznali, so ga pa zato v številnih sosednjih državah. Ker je zelo mogoče, da bi se pojavil tudi pri nas, je treba znati razlikovati med njim in evropskim sršenom. Zgodi se namreč, da ljudje sršena med seboj zamenjujejo in uničujejo gnezda evropskega sršena, kar je zelo narobe. 

"Le ta je pomemben del naše narave in procesov v njej, saj uravnava število žuželk, tudi nekaterih škodljivcev v kmetijstvu. Škoda, ki jo povzroči v čebelarstvu, je manjša, kot pa so njegove koristi v okolju," je zapisal Simon Golob o evropskem sršenu v članku, objavljenem na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije.

Kako ločiti med enim in drugim sršenom? Azijski sršen je manjši od evropskega, v dolžino meri od 20 do 30 cm. Njegovo oprsje je črno do temno rjave barve, obročki zadka so črni z rumenkasto oranžnimi obrobami (medtem, ko ima evropski sršen zadek predvsem rumene barve). 

Kakšno grožnjo prinaša azijski sršen? "Azijski sršen ima podobno kot ostale tujerodne vrste velik vpliv na ekosisteme, v katerih se pojavi. Glede na veliko število osebkov znotraj enega gnezda je potreba po hrani za vzdrževanje le tega velika. Primarna hrana azijskega sršena so druge vrste žuželk, najpogosteje pa v okolici svojih gnezd pleni medonosne čebele, pogosto pa tudi druge opraševalce," pišejo na Čebelarski zvezi Slovenije.

Azijski sršen tako zelo negativno vpliva na število in stanje opraševalcev, posledično tudi na njihovo 'delo'. Tam, kjer se je že pojavil, poročajo o precejšnji gospodarski škodi v čebelarstvu, vinogradništvu, sadjarstvu in kmetijstvu na splošno. 

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču