Fižola pred kuhanjem nikoli ne namočite v vodo: raje uporabite to živilo

Fižol je zelo priljubljena jed, zato obstajajo številni nasveti, kako ga pravilno skuhati. Vendar pa lahko ena snov, ki jo najdemo v fižolu, povzroči prebavne težave. To je fitinska oziroma fitična kislina.

Fitinska kislina

Najdemo jo v stročnicah, oreščkih, žitih in semenih. Med živili, ki vsebujejo veliko količino fitinske kisline, so oves, riž, pšenica, fižol, leča, arašidi, grah in soja. Problematični so tudi nekateri oreščki, kot so lešniki, mandlji in orehi. Veliko fitinske kisline najdemo tudi v sončničnih, makovih, lanenih, bučnih in sezamovih semenih.

Ta kislina veže pomembne elemente, kot so baker, magnezij, jod, železo in cink. Posledično se ti elementi izločijo iz telesa, še preden telesu prinesejo kakršno koli korist.

Prebavni sistem nima ovire za zaščito pred fitinsko kislino, ki preprečuje absorpcijo mineralov, beljakovin in maščob. Posledica je pomanjkanje pomembnih hranil, kar lahko povzroči težave z mišično-skeletnim, imunskim in prebavnim sistemom. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je fitinska kislina eden najpogostejših vzrokov za anemijo.

Kako se znebiti fitinske kisline iz fižola?

Obstaja več načinov za nevtralizacijo te kisline. Eden od njih je toplotna obdelava, ki zmanjša vsebnost fitinske kisline za 30-35 odstotkov. 

Najboljši učinek pa dosežemo, če hrano potopimo v vodo. Če isto živilo najprej namočimo, nato pa skuhamo ali spečemo, se sprosti največ fitinske kisline. Edina pomanjkljivost te metode je, da traja veliko časa. Rjavi riž naj na primer stoji v vodi 12 ur, ovseni kosmiči od deset do 12 ur, beli riž devet ur, biserni ječmen šest ur ...

Za boljše rezultate lahko vodi dodate malo kisa ali limoninega soka, priporočajo na Sot News. Obstaja še en način nevtralizacije fitinske kisline, in sicer namakanje problematičnih živil v sirotko.

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc