Na prvi pogled ribe delujejo zdrave in sveže, prava katastrofa pa se zgodi, ko se znajde v kuhinjskem loncu.
V Jadranskem morju so v zadnjem času opazili nenavaden pojav pri šargih (diplodus sargus), ribah iz družine šparov, ki po termični obdelavi razvijejo nenavadno trdo in žilavo meso, podobno teksturi žvečilnega gumija. Čeprav riba na videz deluje povsem zdrava in sveža, postane njeno meso po kuhanju ali pečenju neprimerno za uživanje. Fenomen, ki ga v znanstveni literaturi označujejo kot ATS (abnormal tough syndrome), je predmet raziskav hrvaških znanstvenikov z inštituta za oceanografijo in ribištvo v Splitu.
Raziskovalec Pero Ugarković pojasnjuje, da vzrok tega pojava še ni povsem jasen, a obstaja več hipotez. Ena izmed njih je povezana s prisotnostjo invazivne alge caulerpa cylindracea, ki naj bi vplivala na prehrano rib in posledično na kakovost njihovega mesa.
Drugi možni vzroki vključujejo kopičenje težkih kovin v morskih ekosistemih, ki lahko vplivajo na biokemične procese v telesu rib. Prav tako se domneva, da bi lahko šlo za posledico izgube maščobnih rezerv zaradi spremenjenih ekoloških pogojev, kot so povišane temperature morja in spremembe v prehranjevalni verigi. Najverjetneje pa gre za kombinacijo več dejavnikov, ki skupaj vplivajo na ta nenavaden pojav.
Čeprav so znanstveniki ATS prvič zaznali že pred štirimi desetletji, je bil do nedavnega omejen predvsem na zahodne dele Sredozemskega morja, kjer so nekateri ribiči zaradi pogostosti tega pojava celo prenehali loviti šarge. V Jadranskem morju je bil pojav zaznan šele v zadnjih letih, zato hrvaški raziskovalci trenutno preučujejo njegovo razširjenost in pogostost. Pri tem se zanašajo tudi na podatke podvodnih ribičev in profesionalnih kuharjev, ki so se srečali s tem pojavom, poroča Morski.hr.
Ugarković poziva vse, ki so ulovili ali pripravili šarga z nenavadno žilavim mesom, da svoje izkušnje delijo prek posebne ankete, ki bo pomagala pri zbiranju podatkov in nadaljnjih raziskavah. Cilj znanstvenikov je ugotoviti, ali gre za lokaliziran pojav ali širši ekološki problem, ki bi lahko imel dolgoročne posledice za ribolovno industrijo in morske ekosisteme.
Raziskave so še v teku, a pojav ATS postavlja pomembna vprašanja o vplivu okoljskih sprememb in onesnaženja na morske organizme. Če se izkaže, da je vzrok v kopičenju škodljivih snovi ali spremembah v prehranski verigi, bi to lahko imelo širše posledice za kakovost ribjih proizvodov in trajnostno upravljanje ribolovnih virov v Jadranu.
Novo na Metroplay: “Ljubljana ni najbolj varno mesto za vsa moja stilska izražanja!” | Metro minutke X Glasovi ponosa