L. PA. | 12. 5. 2024, 08:00
TOP 5: Kam v Ljubljani na domačo slovensko hrano?
Kam v Ljubljani zaviti, ko si zaželite pravo govejo juho, domače klobase, pražen krompir, okusne zrezke in še kaj?
Ste bili tudi vi že kdaj v zadregi, ko vas je ustavil kakšen turist in vas vprašal, katere restavracije v Ljubljani mu najbolj priporočate za okušanje pristne slovenske hrane? Morda ste se domislili ene ali dveh, več pa bi vam jih šlo težje z jezika.
Po drugi strani najbrž ne bi imeli težav, če bi vas vprašal, kam naj zavije na dobro pico, testenine, mehiško hrano, čevapčiče. Morda je tudi filipinska turistka, ki je Ljubljano obiskala lani v prazničnem času, ostala brez priporočil za pristno slovensko kuhinjo, zato se je odpravila v čevabdžinico Sarajevo '84, jo proglasila za tradicionalno slovensko restavracijo in razburila splet.
Da bi se kaj podobnega zgodilo čim manjkrat, smo pripravili seznam petih ljubljanskih gostiln z dolgo tradicijo, specializiranih za domačo hrano, ki vas ne bodo razočarale, če si pravo govejo juho, domače klobase, pražen krompir ali okusne zrezke zaželite sami – ali pa vas po njih sprašujejo obiskovalci prestolnice.
1. Pri Stričku
Ustavimo se najprej na obrobju mesta: družinska gostilna Pri Stričku, ustanovljena leta 1930, je med družinskimi hišami na Kodrovi ulici v Novih Jaršah in v obliki malic, kosil in poznih kosil ponuja tradicionalno slovensko kuhinjo: žolce, šunke, goveji jezik, svinjska rebra, govedino s špinačo in pirejem, juhe, prikuhe, koline in jedi na žlico: ričet, obare, golaže, pasulj, vampe, telečjo obaro z žganci, sarme, polnjene paprike, štruklje in podobno.
Najbolj priljubljene so po njihovih besedah dnevne enolončnice, prekajena svinjska rebra, krvavice, pražena jetrca in štruklji, minus je le to, da so odprti samo do 18. ure, zato kakšna pozna večerja pri njih žal odpade.
2. Gostilna Kovač
Zunaj centra je še ena domača gostilna, ki ima med poznavalci slovenske kulinarične scene odličen sloves: gostilna Kovač v Tomačevem, kjer vam bodo postregli jedi tradicionalne slovenske kuhinje z mediteranskim pridihom (poleg velikega izbora mesnih jedi s prilogami greste tako lahko k njim tudi na ribe), ponašajo pa se tudi z izbrano in obširno vinsko ponudbo.
Prva omemba gostilne, ki je včasih bila precej izven Ljubljane, sega v leto 1804, vanjo pa je rad zahajal tudi največji slovenski pesnik France Prešeren. V tistem času, piše na njihovi spletni strani, je bila v hiši poleg furmanske gostilne tudi kovaška obrt, po kateri je gostišče tudi dobilo ime.
Morda vas zanima tudi:
3. Sokol
Za tiste, ki se raje držite središča prestolnice, je dovolj ponudbe domače slovenske hrane tudi v centru. V stari Ljubljani najdete dve gostilni z domačo hrano: le streljaj od Robbovega vodnjaka je gostilna Sokol.
Gostišče z enakim imenom je na tem mestu stalo že leta 1870 in imelo dolgo tradicijo, zato so se zdajšnji lastniki, ki so gostilno prevzeli leta 1998, zavezali, da bodo negovali slovensko avtohtono kulinariko.
Sokol je danes priljubljena turistična atrakcija, kjer vam bodo ob prihodu postregli domače žganje, nato pa se boste lahko mastili z divjačinskim namazom, pršutom in suhomesnato divjačino, domačo piščančjo pašteto, domačo juho, telečjo obaro, zrezki, pečenkami, pečenicami, krvavicami, kranjskimi klobasami in še čim. Ponujajo tudi domačo gibanico in domače sirove ali orehove štruklje ter vina iz vseh slovenskih vinorodnih predelov.
4. Vodnikov hram
Nekaj korakov naprej, ob centralni tržnici, pa vas pričakuje gostilna Vodnikov hram. Ime je dobila po pesniku Valentinu Vodniku, ki ima na tržnici, čez cesto od gostilne, tudi svoj kip. En del notranjosti je ohranjen iz rimskih časov, notranji vrt pa gleda na lutkovno gledališče, tržnico, trg, vodnjak in ljubljanski grad z vzpenjačo.
5. Gostilna Stari Tišler
Furmanska gostilna Stari Tišler na Kolodvorski ulici, v neposredni bližini stavbe RTV Slovenija, je vrata odprla davnega leta 1905 in poleg kulinarične postojanke predstavljala tudi družabno središče, kjer so si furmani (kočijaži) lahko privoščili toplo kosilo ali pijačo, medtem ko so si njihovi konji oddahnili po težkem delavniku, tuji popotniki pa so lahko v Tišlerju tudi prenočili.
Današnja podoba, ki jo je gostilna dobila leta 2008, se je poklonila duhu tistega časa, saj so ohranili originalno rustikalno notranjost gostilne z rjavordečimi opekami, širokimi oboki ter lesenimi in kovinskimi dodatki, originalen velb nad vhodom v gostišče ter priveze za konje ob strani poslopja. Obenem Tišler zadnja leta, tako kot na začetku delovanja, spet ponuja tudi prenočišča.
Kar se tiče hrane, pri njih dobite vse vrste domačih jedi, od bograča in govejega golaža, kranjske klobase in svinjske pečenke do idrijskih žlikrofov, domačih ajdovih krapov in skutnih štrukljev, imajo pa tudi sodobno ponudbo neapeljskih pic, burgerjev in solatnih krožnikov.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču