Strupene pasti priljubljene decembrske pijače: kuhano vino je lahko tudi strupeno, zato nikdar ne smete ...

Veseli december je pred vrati, v Ljubljani bodo že v petek svečano prižgali novoletne lučke, zaživele bodo tudi številne stojnice, ki bodo obiskovalcem slovenske prestolnice ponujale takšne in drugačne dobrote. V dneh, ki prihajajo, bo najbolj iskana dobrina brez dvoma kuhano vino. Kuhano vino je fenomen človeštva - čez leto se nihče ne spomni, da bi ga pil, ko napoči veseli december, teče skorajda v potokih.

Ljudje kuhano vino pijejo tudi zato, da bi se v hladnih decembrskih večerih ogreli, čeprav - bodimo pošteni - to že res ni glavni razlog, zakaj je v tednih vsesplošnega veseljačenja tako priljubljeno. Kuhano vino je sinonim za dobro voljo, toda če z njim pretiravamo, s sabo prinese podobne posledice kot pretirano konzumiranje vseh alkoholnih pijač.

Ob tem se že vrsto let pojavlja teza, da je kuhano vino lahko tudi zelo strupeno, če ni pravilno pripravljeno. Toda ali je to res tako? Ali pa gre zgolj za mit?

Teorija misli o tem, da je kuhano vino lahko tudi strupeno, pritrjuje. Toda strah, da bi se zastrupili zaradi slabo pripravljenega kuhanega vina, je vendarle bolj kot ne odveč.

Kuhanje vina samo po sebi ne naredi vina strupenega, je pa treba paziti, kako dolgo in pri kakšni temperaturi se vino segreva. Pretirano dolgo kuhanje ali segrevanje vina pri zelo visokih temperaturah lahko povzroči izhlapevanje alkohola. Izguba alkohola med kuhanjem lahko poveča koncentracijo nekaterih neželenih snovi, kot je metanol. Čeprav se metanol naravno tvori v majhnih količinah pri fermentaciji in destilaciji alkoholnih pijač, je v normalnih okoliščinah prisoten v nizkih koncentracijah, ki niso škodljive za zdravje. 

Če pa bi bila koncentracija metanola zaradi pretiranega segrevanja vina previsoka, bi lahko bila škodljiva za zdravje. Metanol je strupen za človeško telo v večjih količinah, zato je pomembno, da se prepreči njegova previsoka koncentracija. Pri pripravi kuhanih vin je zato priporočljivo slediti receptom in ne pretiravati s časom in temperaturo kuhanja, da se ohrani varnost in kakovost pripravljene pijače.

Čas, potreben za kuhanje vina, da postane strupeno, ni natančno določen. Več dejavnikov vpliva na to, vključno s temperaturo, časom kuhanja in vrsto vina. Teoretično bi moral biti čas kuhanja zelo dolg in pri visokih temperaturah, da bi prišlo do dramatičnega povečanja koncentracije metanola in posledično strupenosti vina. V praksi pa je pri običajnih receptih in pravilnem postopku kuhanja tveganje za to zelo nizko.

Da bi se dejansko zastrupili s kuhanim vinom, je malo verjetno. Vseeno pa previdnost pri konzumaciji ne bo odveč. Prepričanje, da pri kuhanju alkohol bolj kot ne povsem izpari iz vina, je zmotno, prav tako morate vedeti, da ga večina pripravlja tudi s precejšnjo količino sladkorja. Zaradi tega je kuhano vino za jetra precej bolj obremenjujoče kot navadno vino.

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc