Tudi cene na tržnicah so čedalje višje in jasno je, da je treba biti še kako pozoren, kje pustimo svoj denar.
Če govorimo o Ljubljani, je jasno, da se tudi cene na glavni tržnici višajo. Sveže sadje in zelenjava, meso in mesni izdelki, sir in mlečni izdelki ... Vse je mamljivo zloženo v vitrine in na stojnice, tako da se je težko upreti skušnjavi. A jasno je, da so v zadnjem času številni kupci še kako pozorni na to, kaj in za koliko kupujejo. Zanima jih vse: ali gre za uvožene ali domače pridelke, država porekla, način pridelave ... Za denar, ki ga odštejejo, hočejo le najboljše zase in za svojo družino (kar je normalno).
Branjevci pri nas so - vsaj drznili bi si to zapisati - večinoma pošteni, saj je konkurenca velika in prizadevajo si obdržati stalne stranke. Zato bi verjetno težko prišlo do tega, na kar so nedavno opozorili na portalu Kurir.rs. Kot so poročali, je branjevka z neke tržnice v mestu Šabac opozorila na pogosti trik. Od prvih pomladnih dni pa do maja je na stojnicah mogoče najti mlado čebulo in na prvi pogled je vsak šopek enak - a ni tako. Obstaja namreč pomembna razlika - tista med čebulo "srebnjak" in tisto, ki je vzklila iz starih čebulic.
Oba imata živo zeleno "perje," če pa se hočete izogniti triku veščih branjevk, je treba pogledati spodnji del, tisti, ki je rasel v zemlji. "Srebrnjak" raste iz šalotke, ki se sadi jeseni, in do pomladi poleg zelenih listov razvije mesnat spodnji del, ki je bele barve in pravilne vretenaste oblike. Mlada čebula, ki je zrasla iz stare glavice čebule, je ob strani nekoliko sploščena, in to na mestu, kjer je ločena od drugih stebel, saj iz iste glavice zraste več poganjkov.
Kupci, ki ne poznajo tega trika, običajno šele po kosilu ugotovijo, da niso kupili mladega srebrnjaka, temveč čebulo, ki je pognala iz stare čebulne glavice. Zaradi močnejšega okusa je zadah po zaužitju nekoliko močnejši, tisti, ki imajo bolj občutljiv želodec, pa lahko začutijo napenjanje.
