Uredništvo | 5. 3. 2024, 15:00
Cene regrata na ljubljanski tržnici v nebo, za koliko pa ga dobite v Mariboru?
Si ga tudi vi radi privoščite – a za kakšno ceno?
Ena posebno slastnih spomladanskih poslastic je regratova solata s poljubnimi dodatki – nekateri jo obožujejo z ocvirki, drugi s krompirjem in jajci. Regrat obenem ni le okusen, temveč tudi zelo zdravilen: izboljšuje krvno sliko, čisti telo, dober pa je tudi pri zdravljenju protina in ekcemov. Lajša revmo, zdravi jetra in pomaga pri izločanju žolča.
Toda če regrata ne nabiramo sami, postaja ta koristna in slastna rastlina vse manj dosegljiva, cene regrata so se namreč vsaj v Ljubljani dvignile v nebo. Na zasoljene cene regrata na ljubljanski tržnici je pred dnevi opozorila voditeljica Nuša Lesar, ki je sprva mislila, da si je ceno 20 evrov za kilogram narobe zapomnila. A na žalost je znesek kar pravi: N1 poroča celo, da v Ljubljani za kilogram lahko odštejemo tudi do 24 evrov.
V Mariboru je slika k sreči drugačna: regrat dobite že za od 8 do 10 evrov za kilogram. Nekoliko dražji, še vedno pa veliko cenejši kot v Ljubljani, pa je kilogram regrata v Bohinjski Bistrici, kjer je zanj treba odšteti 12 evrov.
Ljudje ga množično kupujejo
Na ljubljanski tržnici, še piše N1, vam bodo najpogosteje povedali, da regrat stane "štiri evre, štiri evre in pol, pet evrov" ... A naj vas to ne zavede, saj so to cene za 250 gramov regrata oziroma četrt kilograma.
Po njihovih informacijah je bila najnižja cena za omenjeno količino regrata 3,5 evra, najvišja cena pa je znašala šest evrov. Večina prodajalcev ga je prodajala po pet evrov za četrt kilograma oziroma po 20 evrov za kilogram. V primeru 6 evrov za "četrtinko" pa to znese kar 24 evrov za kilogram.
Kljub visoki ceni regrata ga ljudje zaenkrat še zmeraj množično kupujejo, pri samostojnem nabiranju je namreč treba biti precej previden. Doktorica medicinskih znanosti, zeliščarka in nabiralka dr. Tina Mele svetuje, da se pri nabiranju regrata raje izognite travnikom, kjer ga je ogromno in kjer poleg regrata raste zelo malo drugih rastlin, na primer zgolj kislica in trava.
Morda vas zanima tudi:
"To je znak, da je bil travnik verjetno pregnojen ali tretiran s pesticidi. Biotska pestrost, čim več različnih rastlin, je indikator zdravega travnika," je povedala za N1. Svetuje tudi, da ne nabirate ob zelo prometnih cestah, kjer se na rastlinah nabira veliko umazanij in kemikalij, ali ob makadamskih cestah, kjer je nasut pesek, saj je ta morda del industrijskega odpada.
"Pri nabiranju je najbolj pomembno, da poznate svoje okolje oziroma si ga dobro ogledate in se pozanimate pri sosedih," je dejala zeliščarka in dodala: "Ker so travniki in njive last nekoga, se je lepo tudi pozanimati o tem in povprašati ali pa nabirati na javnih površinah."
Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc