Ta preprosta in okusna omaka ima zanimivo zgodovino in več različnih teorij o svojem nastanku. V času svojega obstoja se je iz enostavne omake razvila v globalni kulinarični fenomen.
Majoneza naj bi po nekaterih virih nastala leta 1756, ko je francoski vojvoda de Richelieu premagal Britance v bitki za Mahón, glavno mesto Menorce. Med obleganjem so bile zaloge hrane precej skromne. Njegovemu kuharju, ki je takrat želel pripraviti omako s smetano in jajci, je smetane zmanjkalo, zato je uporabil domišljijo in ustvaril omako iz olja in rumenjakov – tako naj bi nastala mahonesa ali mayonnaise.
Obstajajo različne razlage glede izvora majoneze in njenega imena. Ime bi lahko izhajalo iz stare francoske besede za rumenjak (moyeu), druga teorija pravi, da majoneza izhaja iz španske omake salsa mahonesa, ki so jo že prej pripravljali na Menorci, nekateri pa menijo, da so jo že prej poznali v provansalski kuhinji kot omako aeoli, ki jo sestavljata česen in olje, le da je majoneza različica brez česna. V 15. stoletju naj bi bila v Italiji razširjena omaka, imenovana salsa genovese, ki temelji na jajčnih rumenjakih, olju, kisu in kaprah – nekateri pravijo, da majoneza izvira iz nje.
Prvi recept za majonezo najdemo v kuharski knjigi Marie-Antoine Carême, ki je rumenjaku in olju dodal še ocetno kislino, ki je omogočila večjo obstojnost majoneze ter ji podaljšala rok trajanja.
Ne glede na izvor (prepuščamo vam izbiro teorije, ki vas najbolj navdušuje) se je recept za majonezo hitro razširil po Evropi in doživel svetovno slavo, ki jo uživa še danes. Tradicionalno recepturo, kot jo poznamo danes, so izpopolnili v 19. stoletju.
Majonezo je vsaka kultura priredila malce po svoje. V Sloveniji ima prav posebno mesto. Čeprav ni tradicionalno slovenska sestavina, se je skozi 20. stoletje močno uveljavila in danes velja za nepogrešljiv del sodobne slovenske kuhinje – zlasti v kombinaciji s hladnimi jedmi, hitro prehrano in solatami – predvsem francosko. Zaradi popularnosti francoske solate v Sloveniji lahko danes brez zadržkov rečemo, da je francoska postala slovenska. Ker se bližajo prazniki, smo za vas pripravili odličen recept z vrhunsko slovensko majonezo GEA.
Kako nastane majoneza GEA?
V Tovarni olja Gea, d. o. o., proizvajajo majonezo po njihovi tradicionalni recepturi. Sestavine najprej v lastnem laboratoriju skrbno senzorično fizikalno-kemijsko in mikrobiološko pregledajo. Glavna sestavina majoneze je jedilno rafinirano sončnično olje, ki ga proizvedejo v lastni rafineriji in predstavlja 76 % proizvoda. Kot emulgator uporabljajo jajčne rumenjake. Omaki dodajajo tudi gorčico, kis, sladkor, sol in začimbe. Majoneza GEA je brez stabilizatorjev, ojačevalcev okusa in dodanih arom.
Francoska solata v kozarcu s kozicami
Sestavine:
- 250 g majoneze GEA
- 1 zvrhana žlica kisle smetane
- 250 g kuhanega krompirja
- 200 g kuhanega korenja
- 200 g kuhanega graha
- 2 trdo kuhani jajci
- 2 večji vloženi kisli kumarici
- sok 1/2 limone
- 1/2 žličke koprca
- 1 žlička gorčice (po želji)
- sol in poper
- kraljeve kozice
- radič
- svež koprc
- trdo kuhana prepeličja jajca
Zelenjavo (krompir, korenje in grah) narežemo na enako velike kocke in jo skuhamo. Kuhamo jo v vreli slani vodi, vsako vrsto zelenjave posebej, ker se različno dolgo kuha. Skuhamo trdo kuhana jajca, jih ohladimo in pretlačimo z vilicami. Prepeličja jajca namočimo za slabo uro v malo rdečega vina ali v sok vložene rdeče pese. Kisli kumarici narežemo na drobno.
V posodi dobro zmešamo majonezo, kislo smetano, limonin sok, sol, poper in koprc. Zatem dodamo še preostale sestavine in nežno premešamo. Kozice popečemo na žaru ali na ponvi. Francosko solato naložimo v kozarce, dodamo še kozice, radič in prepeličje jajce. Pa dober tek!
