Na obrobju stare Ljubljane, na slikovitem Gornjem trgu, kjer se zgodovina srečuje s sodobnim utripom mesta, se skriva nekaj posebnega – El Patron, prva avtentična "taquería" v Sloveniji.
Nikoli si ne bi mislila, da bom pristno Mehiko okusila prav v Ljubljani. Tisti vonj po sveže pečenih koruznih tortiljah, čiliju in limeti – tak, kot ga ujameš na živahnih mehiških ulicah in tržnicah, kjer ješ z rokami, medtem ko ti opoldansko sonce žge obraz skoraj bolj kot pekoča rdeča paprika, ki so jo ravnokar vrgli v ponvico.
A zgodilo se je prav to. V enem samem popoldnevu me je Ljubljana odnesla tisoče kilometrov stran – naravnost v srce Mehike, nekje med Oaxaco in Ciudad de Méxicom, s "cervezo" v roki in nasmehom na ustih, kot da tja že od nekdaj pripadam.
Hrana rez kompromisov
Na prvi pogled – nič posebnega. Majhna restavracija, z napisi v španščini okrašene stene, dolgi, pisani pulti namesto klasičnih miz z belimi prti. Ni rezervacij, ni človeške razdalje. Sedeš, kjer je prostor. Zraven mene mladeniča govorita nizozemsko, malo pozneje vstopi ameriška družina, nato vsi skupaj za dolgo mizo čakamo na svoje naročilo, kot da bi sedeli na uličnem robniku nekje v na barvitem mehiškem trgu.
Vsem nam je popolnoma jasno, da smo tu zaradi enega razloga: pristnih koruznih mehiških takosov in tortilj, ki bi, kot hitro ugotovim, brez sramu lahko stali ob boku svojim bratom v daljni domovini.
View this post on Instagram
Viva la vida! Naj živi življenje!
El Patron ni eden tistih lokalov, za katerim je lastnik razmišljal:"Pa dajmo malo eksotike v Ljubljano, bomo videli, ali se bo prijelo." Tukaj ni prostora za brezbrižnost do lačnega gosta in polovičarstvo. El-Patronova gonilna sila, Mehičan Miguel Eckles Gomez, se hrane in pijače loteva brez bližnjic – s srcem, dušo in z vsemi svojimi mehiškimi čuti.
V Slovenijo ga je pripeljala ljubezen, tista goreča in prava, zaradi katere prestopiš ocean. In tudi El Patron je ljubezenski projekt: iskren poklon okusom, ritmu in ljubezni do kulinarične tradicije domovine.
Miguelova poslovna ideja je tako obenem tudi spomin na njegov dom, kjer je hrana vroča, pikantna in ni nikoli – ampak res nikoli – brez duše.
View this post on Instagram
Potovanje v Mehiko
V El Patronu ni slabe imitacije mehiške hrane s sirom iz Lidla, ki vse prekrije. Je pa pečena koruza z limeto, čilijem in sirom, so quesadille in takosi, ki jih primeš z roko in si z užitkom umažeš prste. In so omake – pekoče, citrusne, globoke – kot zapeljiva mehiška salsa.
Tu že po prvem ugrizu utihneš, ker si se naenkrat znašel nekje drugje, daleč stran. Ljubljana ni spremenila geografije. Z El Patronom je spremenila razpoloženje. In tudi to je včasih dovolj.
View this post on Instagram
