Že daljnega leta 1522 je v tem mestu zadišalo po kavi ...
Ko si naročimo skodelico kave, pravzaprav vstopimo v stoletja staro zgodbo, prepleteno z eksotiko Orienta, razkošjem evropskih dvorov in vrvežem mestnih ulic. Kava ni le pijača – je simbol druženja, intelektualnih razprav in kulturnega razvoja.
Evropske kavarne so bile skozi zgodovino prizorišče razsvetljenskih debat, revolucij in umetniškega navdiha. Toda ali ste vedeli, da prva evropska kavarna vrat ni odprla v Londonu, Parizu ali na Dunaju, temveč v mestu, ki ga Slovenci zaradi pretekle skupne zgodovine zelo dobro poznamo in radi obiskujemo – Beogradu?
Prva "kafana" se je tam odprla leta 1522, v njej naj bi stregli le črno kavo, legenda pa pravi, da je bila umeščena v stavbo na območju Dorćola, danes premožne urbane beograjske soseske, kjer so pod osmanskim vplivom – Beograd je bil tedaj pod osmansko oblastjo – začele nastajati prve "hiše, kjer se pije kava".
Kasneje je gostinsko panogo v Srbiji uredil knez Miloš Obrenović, ki je, piše Lola Magazin, leta 1859 z dekreti standardiziral delovanje kavarn. Po novih pravilih so morale biti tako imenovane kafane zgrajene iz trdnega materiala in imeti vhod z ulice, ne z dvorišča.
Morda vas zanima tudi:
- Največji kavopivci na Balkanu: ne boste verjeli, kako smo se odrezali Slovenci
- Kakršno kavo pijete, takšni ste
Leta 1860 pa je takratni beograjski župan Nikola Hristić izdal ukaz, da se lahko obiskovalci v kavarnah zadržujejo do 23. ure, vendar po tem času nihče na ulici ne sme biti brez svetilke. Tudi kavarnarji so bili obveščeni, da morajo svetilke pred kavarnami prižgati že ob 22. uri.
Prve kafane so bile majhne, s tremi do štirimi mizami, nizkimi stropi in preprosto opremo. A kljub temu so hitro postale središče družbenega, kulturnega in političnega dogajanja. Imele so duhovita imena, kot denimo "Pseto koje laje" (Pes, ki laja), "Dve lude" (Dve nori), "Ladno kupatilo" (Hladna kopalnica), "Zemljotres" (Potres), "Narodna skupščina" (Narodna skupščina) in mnoga druga.
Za njihovimi mizami so se ob vroči kavi snovali upori, rušile vlade, ustvarjale ljubezenske zgodbe, sklepali državni posli in pisali zakoni. V njih so novinarji pisali članke, pesniki ustvarjali poezijo, bile so zatočišče tako za elito kot za ne pretirano premožne slehernike.
@rts.zvuk Da li ste znali da je prva kafana u Evropi otvorena u Beogradu? ☕️ ⏳️ Pogledajte video kako bi saznali o kojoj kafani je reč kao i znamenitim ličnostima koje su je posetile! 📰 🎩 #kafana #europe #first #znakpitanja ♬ Originalton - Jugomojajedina
Prizorišča prelomnih dogodkov
Danes je najstarejša beograjska kafana ? (Znak pitanja) v stavbi iz leta 1823, ki je prepoznavna tudi po tem, da je imela prva v Srbiji v notranjosti mizo za biljard. Tudi sicer je bilo v srbskih kavarnah pestro: v njih so bili prvi knjižni sejmi, gledališke predstave in celo filmske projekcije, celo telefon je v Beogradu prvič zazvonil prav v kavarni!
Kavarne so še danes prostor, kjer ljudje radi zaživijo vzporedno življenje: se umaknejo na skriti zmenek, si po napornem tednu privoščijo klepet s prijatelji, goreče razpravljajo o politiki, poslušajo branje poezije, koncert ali pa enostavno samo sedijo v tišini. Kavarne imajo ne nazadnje edinstven utrip, ki presega minevanje časa: ostajajo simbol družabnega in kulturnega življenja, njihov čar pa bo gotovo živel še vrsto let.
