Ta enostavna in trajnostna rešitev bi lahko opravila z globalno zdravstveno težavo. Zdaj ko je sonca več, nam je vsem nekoliko lažje.
Govora je o vitaminu D, ki mu rečemo tudi sončni vitamin, ker je edini, ki ga dobimo s soncem. Nastaja, ko je koža izpostavljena UVB svetlobi, v hrani pa ga je največ v ribjem olju, ribah in jajcih ter živilih, obogatenih z vitaminom D.
Pomanjkanje vitamina D je sicer zelo razširjeno. Kar 40 odstotkov Evropejcev ga ima premalo. Raziskovalci zato ves čas iščejo nove načine, kako povečati njegov vnos.
https://www.metropolitan.si/zdravje/strokovnjaki-svetujejo-da-vitamin-d-nadomescamo-vse-leto/
Zadnji kandidat na tem področju je paradižnik. Ta v listih naravno vsebuje majhne količine enega od gradnikov za vitamin D3, provitamin D3 ali 7-dehidroholesterol (7-DHC), ki se ob izpostavljenosti sončni svetlobi pretvori v vitamin D3.
Po nekaj laboratorijskih postopkih je tako nastal gensko spremenjen paradižnik, ki provitamin D3 tvori tudi v sadežu. Ob tem se je tudi koncentracija v listih povečala na kar 600 ug na gram suhe teže.
Priporočen dnevni vnos je sicer 10 ug. Pomanjkanje vitamina D je povezano z večjim tveganjem raka, demence in drugih kroničnih težav.
Če je bilo listje paradižnika prej odpadni material, bodo iz zelenja gensko spremenjenega paradižnika zdaj lahko pridobili veganom prijazne prehranske dodatke vitamina D3, ki jih bo mogoče jemati ločeno ali z njimi obogatiti drugo hrano.
Na ta način ne bi pridobili le rastlinskega vira tega vitamina, ampak tudi koristno porabili listje, ki bi sicer postalo odpadek, še piše v študiji, objavljeni v reviji Nature Plants.
https://www.metropolitan.si/zdravje/prebivalci-slovenije-z-visoko-stopnjo-pomanjkanja-vitamina-d/