S prazničnih ljubljanskih stojnic: "Ne gre nam samo za zaslužek, hočemo, da se imajo ljudje fajn" (REPORTAŽA)

Spust po Čopovi ulici, obdan s praznično osvetlitvijo, ustvari uvod v čarobno doživetje, ki svoj vrhunec doseže na Prešernovem trgu. Tam me pozdravi veličastno okrašena jelka Anita, pred katero se nizajo obiskovalci, željni popolnega prazničnega selfija. Čez trg se počasi zapelje zeleno-beli turistični vlakec, iz katerega radovedne otroške oči z občudovanjem zrejo v bleščeče lučke in okraske, ki žarijo v zimskem zraku.

Glasba tu, glasba tam

Na stopnicah pod Prešernovimi nogami se slišijo božični napevi v izvedbi slovenskih študentov, nedaleč stran v poskočnem balkanskem ritmu mimoidoče pozdravljajo "trubači", na Tromostovju za domače viže skrbi že legendarni harmonikar v slovenski narodni noši. Vse že stokrat videno in slišano, mi šine skozi misli, a se hitro spomnim obljube, dane sami sebi, da vse kritike ostanejo doma.

Prestavim se do prve stojnice, kjer praznična energija teče v kozarcih – dišeče kuhano vino, topli punči in omamni zimski napitki, ki kličejo po tem, da jih zgrabiš z obema rokama. Njihov namen je preprost in iskren: da te ogrejejo od znotraj, poženejo kri po žilah in ti med vonjem cimeta ter klinčkov "podtaknejo" občutek, da je božični sejem pravzaprav čudovit kraj. 

Ponudba

Kuhano vino – belo, rdeče, vseeno je – ostaja kralj božičnih stojnic, sleherni ponudnik pa zagotavlja, da sta žlahtna napitka ravno pri njem najboljšega okusa. O tem je seveda najbolje presoditi sam, cena za kozarček kuhančka pa se začne pri 3,5 evra, v okolici Tromostovja tudi do 4,5 evra (očitno je praznični duh tukaj vrednoten nekoliko višje).

Med praznično ponudbo sem opazila tudi nekaj zanimivosti —  kuhani gin in kuhani aperol sta se med obiskovalci prijela že lani, letos pa se zdi, da so božični parket zavzele zeliščne grenčice oziroma pelinkovci najrazličnejših okusov, v hladni ali topli izvedbi.

Poleg njih si lahko obiskovalci sejma dušo pogrejejo z izborom sadnih sokov, obogatenih z žganjem, pa tudi s pestro ponudbo t. i. domačih žganic: od mareličnega žganja in vinske rutice, borovničevega, višnjevega, metinega, smrekovega, mandljevega in refoškovega likerja, vse do limončela in brinjevca. Vse to se da dobiti, cena za kozarček žgane tekočine pa je od treh do petih evrov.

Po mestu se širi tudi sladek vonj "zimske čebelice", kot na nekaterih ljubljanskih stojnicah ljubkovalno pravijo kuhani medici. Na božičnem sejmu je medica vedno zelo priljubljena, saj s svojo sladkobo in toplino zaobjame praznično vzdušje. Ta je v sodobnejši izvedbi obogatena tudi z različnimi okusi – od različic z dodatki pomaranče do cimeta, klinčkov in pekoče paprike.

Ob srkanju vročega naravnega in zdravega medenega eliksirja mi je po glavi brenčala tudi prijetna misel na slovenske čebelice in njihovo ljubezen do cvetov – kot da so ta drobna bitja vse poletje vedela, kako zelo me bo pozimi osrečil ta zlati nektar.

Še beseda, dve o hrani 

V lesenih hišicah na Prešernovem trgu ne manjka kulinarične ponudbe, v njih se bo našlo nekaj tako za ljubitelje slovenske hrane kot tiste, ki jim zadiši balkanska kulinarika. Nekatere stojnice se celo ponašajo z nazivom "Okusi Ljubljane", izbor jedi je tu velik, za jedi, kot so piščančji medaljoni in raclette s krompirjem, pa se zdi, da so bolj namenjene turistom kot domačinom. So pa v ponudbi tudi kranjske klobase, šmoren in celo ajdovi žganci.

Sama se medtem ne morem otresti občutka, da čevapčiči nedvomno veljajo za jed, ki turistom najbolj zaznamuje kulinarično izkušnjo ljubljanskega božičnega sejma.

Dobro vzdušje, ne le zaslužek

Najlepše presenečenje se je zame tisti večer zgodilo na Pogačarjevem trgu, kjer sem se na eni od stojnic zapletla v pogovor s Tilnom Blatnikom. Iskrivi Ljubljančan mi je pojasnil, da stojnico, na kateri mi je postregel z vročo medico, vodita skupaj s kolegom. Ko je začel pripovedovati o ozadju odločitve za božično stojnico, je bilo hitro jasno, da za tem ne stoji zgolj poslovni interes, temveč tudi iskrena želja po tem, da obiskovalcem ponudita pravo praznično doživetje v srcu Ljubljane.

"Cena ne sme biti ovira, da bi ljudje uživali v prazničnem času in se zbrali na prostem, kjer se počutijo del nečesa posebnega," mi je povedal Tilen, medtem ko je z nasmehom nalival topli napitek. Od tu tudi odločitev, da bodo cene na stojnici, ki je rezultat sodelovanja s točilnico znanega ljubljanskega mikropivovarja Loo-blah-nah, "poštene" in dostopne čim širšemu krogu ljudi. "Ne gre nam samo za zaslužek, hočemo, da se imajo ljudje fajn,* pove Tilen.

V Ljubljani se praznični duh razprostira vse do konca decembra in še malo čez, njegovo bistvo pa so povezovanje, toplina in radost, ki nas napolnijo v tem posebnem času. Ne glede na to, kaj si mislimo o božičnih sejmih in ponudbi na njih, nam ti vseeno ponudijo možnost, da se ob skodelici pijače morda končno srečamo s prijatelji in znanci ter skupaj uživamo v trenutkih, ki jih ponujata zima in praznični čas v mestu.

Novo na Metroplay: "Dezinformacije so povsod" | N1 podkast s Suzano Lovec