Ljubljana skriva številne arhitekturne in kulturne dragulje, ena izmed najbolj skrivnostnih in hkrati očarljivih pa je — knjižnica.
Gre za Semeniško knjižnico, ki je skrita v stavbi Bogoslovnega semenišča tik ob ljubljanski stolnici. Ta baročna lepotica že stoletja varuje zaklade znanja. A javnosti odpira vrata le redko, njen obisk pa je mogoče le ob vnaprejšnji najavi in vodenem spremstvu.
Zakaj je tako znamenita?
V njej domujejo tiskane knjige iz obdobja od leta 1483 do 1850, skupaj z rokopisi, ki pričajo o bogati intelektualni zgodovini slovenskega prostora in širše Evrope. Preplet baročne opreme, čudovito poslikan strop in vonj po starih knjigah, skupaj ustvarjajo neponovljivo vzdušje.
Leta 1721 je italijanski slikar Giulio Quaglio, ki je prej že poslikal stolnico, strop knjižnice okrasil s čudovito fresko. Ta po predstavitvi različnih znanosti in umetnosti ob njenem vznožju ter po izbranih cerkvenih pisateljih in cerkvenih očetih v svojem središču predstavlja Resnico.
View this post on Instagram
Omejen vstop
Fotografije notranjosti ljubljanske knjižnice, predvsem njenega stropa, pogosto zaokrožijo po družbenih omrežjih. Vsak posnetek sproži val vprašanj: "Kje je to? Kako lahko vstopim? Ali to res obstaja v Ljubljani?"
Številne, predvsem tuje obiskovalce, zato zanima, zakaj tega ljubljanskega bisera ni mogoče obiskati kar tako. Knjižnica je namreč dostopna le vnaprej najavljenim skupinskim ogledom ali raziskovalcem, ki se prijavijo za študij. Takšna so pravila in tako je tudi prav. Semeniška knjižnica namreč ostaja simbol tihe veličine – prostor, kjer se zgodovina ne razkazuje, temveč jo je treba iskati.
Knjižnico si lahko po predhodnem dogovoru med ponedeljkom in petkom ogledujejo domači in tuji obiskovalci, vstopnina je 10 evrov, za študente in šolarje pa 3 evre. Več informacij o knjižnici in obisku najdete na spletni povezavi.
Več knjižničnih oddelkov
V celotni Semeniški knjižnici je okoli 84.500 knjižnih in revijalnih enot, od tega okoli 7000 v stari baročni knjižnici. Najstarejši rokopis je latinsko Sveto pismo s konca 13. stoletja, ki so ga leta 1614 škofu Hrenu podarili grofje Auerspergi. Najstarejša tiskana knjiga, ki je ena izmed tu ohranjenih 26 inkunabul, pa je Decretum Gratiani, natisnjena leta 1483.
View this post on Instagram
Duhovna knjižnica skupaj s čitalnico hrani teološko literaturo. Cirilska knjižnica pa hrani leposlovje in strokovno literaturo z izjemo teologije. Tu je tudi zbirka slovenskega verskega tiska od Trubarja do danes. Knjige iz te zbirke je mogoče brati samo v čitalnici.
