Že dlje časa je to res velika težava, ki jo ravno ribiči opažajo vsakič, ko se podajo na morje.
Gre za ribiča, ki zelo dobro pozna morje in živelj v njem, njegovo zgodbo pa je prenesel hrvaški portal Morski.hr. Spoznajte diplomiranega ekonomista Vlastimirja Lončarića iz Crikvenice, ki se s svojim dedkom pogosto poda na ribolov. Delil je tudi posnetek s svojega zadnjega ribolova pri zalivu Slane blizu Selc. To, kar se je zapletlo v njegovo mrežo, številne gane v dno sca.
Namesto rib – pločevinke in plastika
"Prvič smo plastiko ‘ulovili’ že leta 1989, šlo je za plastične krožnike in kozarce. Danes pa vlečemo ven pločevinke od Cole, piva in razno plastiko," razlaga Vlastimir. Pred kratkim je na 150 metrih mreže, pri 53 metrih globine v Vinodolskem kanalu, znova naletel na grozljiv prizor: "Vsakič, ko vržemo mreže, ulovimo petkrat več plastike in pločevink kot rib." In to so besede, nad katerimi bi se moral zamisliti vsakdo med nami.
Čiščenje morja – je rešitev kočarjenje?
Po njegovem mnenju bi bilo treba Velebitski kanal vsaj en mesec prepustiti kočarjem, da bi z dna odstranili smeti in plastiko ter jih odpeljali v luko. Včasih je bilo to dovoljeno. Leta 1980 so kočarji lahko lovili v kanalu od aprila do konca junija ter septembra, a po desetih letih je bilo prepovedano. "Sam sem proti kočarjenju, vendar mulja in nesnage s dna drugače ne moremo odstraniti. Blato, ki prihaja iz kanalizacije, ni več rumeno, ampak črno in smrdi," opozarja Lončarić. Naj še dodamo, da je kočarjenje posebna zvrst ribolova z mrežo oziroma tako imenovano kočo, ki drsi po morskem dnu.
Nekateri trdijo, da se škampi, ki živijo v tem onesnaženem mulju, bolje prodajajo v restavracijah zaradi boljšega okusa. Vlastimir temu ne verjame in odločno pravi: "Da je dno Velebitskega in Vinodolskega kanala nujno potrebno očistiti, je več kot očitno!"
