To nadvse nenavadno ljubezen do naše podeželske posebnosti pogosto izražajo v popotniških skupinah na družbenih omrežjih.
Slovenija poleg številnih naravnih lepot v sebi skriva tudi biser, ki ga domačini pogosto spregledamo, a ga turisti obožujejo – slovenski kozolec. Tradicionalna lesena konstrukcija, namenjena sušenju sena in poljščin, velja za edinstven simbol slovenske krajine in posebnost slovenskega podeželja, ki ga je težko najti drugod po svetu.
Turistična znamenitost
Turisti kozolce zelo radi fotografirajo, saj še nikoli prej niso videli česa podobnega. "Kakšen je namen lesenih stolpov s strehami," drug drugega na družbenih medijih sprašujejo o nenavadnih strukturah, ki so jih ob potovanju po Sloveniji uzrli med njivami pod mogočnimi gorami.
Kozolci, ki se črtajo na ozadju slovenskih gora, zelenih travnikov ali razgibanih vinogradov, ustvarjajo prizore, ki so videti kot z razglednice. Za ljubitelji fotografije predstavljajo popoln primer harmonije med naravo in človekom, drugi spet občudujejo linije, geometrijo in njihovo postavitev, ki se odlično zliva z naravnim okoljem.
Zgodovinska vrednost
Kozolci turiste navdušujejo tudi s svojimi zgodbami, mnogi so namreč stari več desetletij in nosijo zgodbe generacij kmetov, ki so z njimi živeli in delali. V času, ko se svet vedno bolj ozira nazaj k trajnostnim rešitvam, slovenski kozolci predstavljajo primer učinkovite uporabe lokalnih materialov in gradbenih tehnik, ki spoštujejo naravno okolje.
Žal pa kozolci v sodobnem času vse bolj izginjajo, mi pa s tem izgubljamo del svoje identitete. Stroji in sodobne metode spravila pridelkov so nadomestili potrebo po sušenju na njih, kar pomeni, da marsikateri kozolec danes sameva ali propada. Poleg tega so stroški vzdrževanja visoki, kar mnoge lastnike odvrača od obnove.
Pobude za ohranjanje kozolcev
Eden od primerov, kako lahko ohranimo kozolce in jih celo spremenimo v atrakcijo, je projekt Dežela kozolcev v vasi Šentrupert na Dolenjskem, ki ozavešča javnost o njihovi vrednosti. Gre za prvi muzej kozolcev na prostem, obiskovalcem pa omogoča vpogled v različne vrste in zgodbe teh objektov.
Poznamo tudi projekt Slovenski kozolec s sloganom "Ohranimo slovenski kozolec", kjer si prav tako na najrazličnejše načine prizadevajo opozoriti na nujnost sistemske zaščite kozolca, tudi s pobudo Kozolec na Unesco, ki jo podpirata Slovenska matica in gibanje Kultura-natura Slovenije.
Vpis kozolca na Unescov seznam kulturne dediščine bi vsekakor olajšal prizadevanja za varovanje obstoječih kozolcev in povečal njihovo prepoznavnost.
Ne pustimo, da ti simboli tiho izginejo iz naše krajine, z njimi bomo ohranili košček svoje zgodovine in še dolgo navduševali obiskovalce iz vseh koncev sveta.