Le streljal od železniške postaje Santa Maria Novella v Firencah je restavracija Sabatini, ki ni zgolj postojanka za hiter obrok. V njej se prepletajo avtentični toskanski okusi, duh starih Firenc in brezčasni šarm tega prelepega italijanskega mesta.
Ristorante Sabatini ni ena tistih restavracij, ki bi kričala po pozornosti turistov. Ni moderna, ni minimalistična, ni trendovska. In prav zato je posebna. Ob vstopu te objame vzdušje, kot bi stopil naravnost v prizor starinskega filma – lesene klopi, nekoč del cerkve iz 16. stoletja, masivni tramovi in točilni pult, ki je bil nedvomno priča neštetim pogovorom, zarotam in skrivnim srečanjem.
Miza za dva
V nekem drugem času, ko so Rim in Firence še dihale v ritmu filmskega glamurja, sta za eno od Sabatinijevih miz sedla tudi Elizabeth Taylor in Richard Burton. Legendarni hollywoodski par, ki je bil neprestano pod žarometi in bil večna tarča paparacev, je v resnici živel za nekaj veliko bolj preprostega – dobro vino, odlično hrano in trenutke, v katerih sta obstajala le onadva.
Sem ju je prvič pripeljal italijanski režiser Franco Zeffirelli, nato sta se redno vračala. Nikoli nista rezervirala mize, a ta je bila zanju vedno pripravljena. Pila sta brunello, rdeče italijansko vino, jedla florentinski zrezek, razpravljala, nazdravljala, se prepirala in nežno poljubljala. Vsak, ki ju je vsaj malo poznal, ve, da to ni bil par, ki bi jedel in živel v tišini.
Kleopatra in Mark Antonij
Ljubezen med filmskima ikonama je zacvetela leta 1963 na snemanju filma "Kleopatra" v Rimu, in čeprav sta bila takrat oba poročena, se strasti preprosto nista mogla upreti. Njuna intenzivna in neukrotljiva zveza je takoj pristala na naslovnicah časopisov in bila zaznamovana z romantičnimi pobegi, prevarami, nepozabnimi prepiri ter spektakularnimi darili, s katerimi je Burton poskušal pridobiti Taylorjino odpuščanje – med njimi tudi osupljiv 70-karatni diamant.
Njun zakon se je končal z ločitvijo leta 1976, a ljubezen ni nikoli ugasnila. Burton je zadnje ljubezensko pismo Liz napisal leta 1984, tik pred svojo smrtjo v Švici.
V prestolnici renesanse
Restavracija Sabatini je v mestu institucija, sploh če uživaš v mesu. Tukaj se obeduje na način, ki ga Firence poznajo že stoletja. Florentinski zrezek – Bistecca alla Fiorentina – je sveta zadeva. Narejen je iz prvovrstne govedine pasme chianina, pečen na odprtem ognju, soljen šele, ko je že na krožniku, postrežen je še skoraj krvav. Sklepate lahko, da to ni ravno mesto za vegetarijance.
A so tudi njihove testenine izvrstne – od raviolov, polnjenih s tartufi, do špagetov, pripravljenih po skrivnem receptu restavracije. Na krožnikih zadišijo tudi domači tagliatelle z jurčki, cappellacci z mesno omako, jurčki in grahom, ki sledijo toskanski tradiciji, ter tagliolini s svežim črnim tartufom.
Na jedilniku so tudi bogata rižota z omako iz rdeče pese, koščki govedine in kozjim sirom ter tradicionalne mesne lazanje, pripravljene po hišnem receptu. Za popolno doživetje pa ob vsakem grižljaju ponudijo izbrana toskanska vina, ki jih lahko naročite tudi na kozarec.
Del bogate zgodovine mesta
Danes je Sabatini edina restavracija v Italiji pod zaščito Zavoda za kulturno dediščino – ne muzejski eksponat, ampak živi, dihajoči spomenik kulinarike, kjer se zgodovina in okus prepletata v doživetje, ki ga ne pozabiš. Če vas pot zanese v Firence ter si zaželite res posebnega večera, potem je to zagotovo postaja, ki je ne smete izpustiti.
View this post on Instagram
Novo na Metroplay: Pižama in certificirana nutricionistka Mojca Cepuš nas naučita brati deklaracije na prehranskih izdelkih | Več vem, bolje jem