Sprehod pod vulkanom, ki je uničil celo mesto in še vedno grozi prebivalcem (REPORTAŽA)

Na videz speči vulkan ves čas bdi nad živahnim predmestjem Neaplja. Pod njegovim mirnim zunanjim videzom pa se, kot pravijo vulkanologi in geologi, še vedno pretaka ogromna količina energije, ki bi lahko ponovno izbruhnila na površje in pokopala vse pod sabo - kot se je to že zgodilo pred skoraj 2000 leti, ko je Vezuv uničil rimski mesti Pompeje in Herkulanej.

Življenje ob neprestani grožnji

Kdaj bi lahko ponovno izbruhnil, strokovnjaki ne morejo natančno napovedati. Vulkani delujejo po svojem časovnem načrtu, in ta ne upošteva človeškega življenja ali infrastrukture. Na srečo današnja tehnologija znanstvenikom omogoča nadzorovanje "italijanske pošasti", kot tu Vezuvu pravijo, ob znakih morebitne prihajajoče nevarnosti pa lahko lokalne oblasti nemudoma sprožijo evakuacijo prebivalcev.

Zadnji večji vulkanski dogodek v Neaplju se je zgodil med drugo svetovno vojno leta 1944, ko je izbruh Vezuva v mestu terjal 49 življenj in povzročil velik preplah.

A kljub nenehnemu strahu pred naravno katastrofo so prebivalci Neaplja in drugih bližnjih mest, ki ležijo neposredno pod vulkanskim območjem, razvili toleranco do teh stalnih groženj.

Življenje tu teče dalje, avtomobili in motorji drvijo po ulicah, ljudje jedo na prostem, turisti, ki jih je v mestu iz leta v leto več, pa se hitro zlijejo s tukajšnjim značilnim hrupom in kaosom.

Danes si lahko turisti privoščijo celo vzpon na vulkan in se sprehodijo po robu njegovega kraterja, kar ponuja izjemen razgled na Neapeljski zaliv in Pompeje pod njim.

"Pošast" tudi pod vodo

Strašni Vezuv pa je le ena od tukajšnjih stalno pretečih nevarnosti. Zadnja leta vulkanologi vse bolj glasno opozarjajo, da še večjo grožnjo mestu in njegovi okolici predstavlja območje visoke vulkanske aktivnosti v deželi Kampaniji z imenom Campi Flegrei (Flegrejska polja, op.) zahodno od Neaplja, ki ga sestavlja kar 24 vulkanskih kraterjev.

Pod Flegrejskimi polji se pospešeno kuha in na obzorju je velika nevarnost, so prepričani vulkanologi.

Flegrejska polja so večinoma pod vodami Nepeljskega zaliva in očesu niso vidni, njihovo vulkansko aktivnost pa pogosto čutijo prebivalci mest Lucrino, Agnano in Pozzuoli.

Mesto Pozzuoli je nedavno prizadel potres z magnitudo 4,4, ki je prebivalce pognal na ulice in jih dodobra prestrašil, vulkanologi pa ne dvomijo, da so potresni sunki posledica nemirnega vulkanskega dogajanja.

Zamrznjeni v času

A vrnimo se nazaj k Vezuvu in v starodavno rimsko mesto Pompeje, kjer so pred skoraj 2000 leti ljudje popolnoma brezskrbno živeli ob vznožju smrtonosne gore. Da bo ta zanje pogubna, se nikomur ni niti sanjalo, pod njenim površjem pa je vrela katastrofa.

Tistega usodnega 29. avgusta leta 79 n. št. je mesto v nekaj urah ugasnilo pod oblakom vročih saj, plinov in kamenja. Vulkan naj bi pod sabo pokopal več tisoč ljudi, po nekaterih novejših ocenah bi lahko številka človeških žrtev skupaj z bližnjim Herkulanejem in drugimi zaselki segla do številke 16.000.

Številne Pompejce je zasulo med počitkom ali med obedovanjem za mizo, nekateri so se poskušali skriti v kletne prostore ali pobegniti, a jih je divjanje narave ujelo. Arheologi so v eni od hiš pred kratkim odkrili okostji moškega in ženske, ki sta v trenutkih panike v vreče pospravila ves nakit in zlatnike, obležala sta tik pred vrati, najverjetneje zaradi sesutja stropa na njiju.

Krhkost življenja

Ko stopimo skozi antična vrata Pompejev, nas takoj prevzame občutek, da hodimo po mestu, ki je še vedno živo, le njegovi prebivalci so nenadoma izginili. Kamnite ulice, katerih tlakovci so zglajeni od usnjenih sandalov Pompejcev, nas vodijo mimo osupljivo dobro ohranjenih stavb in dvorišč.

Vstopamo v bogate domove z bujnimi dišečimi vrtovi in fontanami, od koder se sliši ptičje petje, na stenah hiš so še vedno vidne freske z različnimi motivi in celo ljubezenskimi stihi. Vsaka ulica, zgradba in freska pripoveduje zgodbo, ki nas poveže z ljudmi iz preteklosti.

Morda je najmočnejši element Pompejev prav ta, da ponujajo zelo oseben vpogled v življenje ljudi, ki so tam živeli. Mesto, ki je bilo nekoč polno življenja, je bilo v trenutku pokopano in nam še vedno služi kot opomnik, da je narava vedno korak pred človekom. 

Obisk Pompejev — do zdaj naj bi vulkanski prah odstranili z dobre tretjine mesta — nikakor ni le ogled starodavnih ruševin. Je potovanje v preteklost, kjer lahko začutimo življenje, kot je bilo v antičnem Rimu. Kajti po podatkih Unesca, ki Pompeje uvršča na seznam svetovne dediščine, so ti "edino arheološko najdišče na svetu, ki omogoča popolno sliko starodavnega rimskega mesta." 

Novo na Metroplay: "Če bi ljudje vedeli, kakšno je to mučenje, koliko je solz in trpljenja …" | Sara Isaković