Decembrska tradicija, ki se vrača (ste letos že napisali božično voščilnico?)

Na Slovenskem je postalo pošiljanje voščilnic popularno v letih pred prvo svetovno vojno. Nanje zapisane praznične želje so se največkrat navezovale na srečno novo leto, blagoslovljene božične praznike in mir.

Risani motivi na prednji strani voščilnic so običajno prikazovali zimsko idilo, praznovanje novega leta in verske motive.

Po Veliki vojni so se motivi nekoliko spremenili. Zaradi razvoja fotografije je postalo modno, da se namesto klasične decembrske podobe na prednji strani voščilnice, natisne kar voščilnico s portretom katerega od družinskih članov. To navado je spet prekinila svetovna vojna, tokrat druga, po kateri smo Slovenci vstopili v drugačen političen sistem.

Decembrske voščilnice z verskimi motivi so postale nezaželene, a izumrle niso. V šestdesetih in začetku sedemdesetih let so se tiskale na skrivaj, najprej v okolici Splita. Za njihov tisk je bil odgovoren frančiškanski duhovnik Petar Brezina, ki je postal tudi prvi izdelovalec katoliških voščilnic v komunističnih državah. Še pred razpadom skupne države so se takšne in drugačne voščilnice vrnile, v devetdesetih dosegle svoj vrhunec in z dobo digitalizacije manjši zaton. Kljub temu se niso dale in so še zmeraj tu.

Motivi decembrskih voščilnic se po svetu zelo razlikujejo.

Široko nasmejanega Božička v kratkih hlačah boste na vam dragega naslovnika najverjetneje poslali, če ste prebivalec Avstralije. Zaradi močne katoliške skupnosti ima božič pomembno mesto tudi v Južni Koreji. Tam je pošiljanje prazničnih voščilnic zelo popularno, motivi pa malenkost drugačni kot v Evropi. Spominjajo namreč bolj na valentinovo kot na božič. Razlog tiči v razlagi, da imajo tamkajšnji ljudje radi božične praznike in jih velikokrat preživljajo v zelo ozkem družinskem krogu oziroma le v dvoje. Zato tamkajšnja voščilnica poleg Božička običajno nosi še motiv rdečega srca. Na voščilnicah Peruja so sveti liki oblečeni v oblačila južnoameriških staroselcev.

To je bil čas razvoja tiska, s katerim so voščilnice tesno povezane. Vendar to še ni bilo to.

Moderna praznična voščilnica se je rodila šele 200 let pozneje. Zgodilo se je v Londonu, ko je državni uslužbenec Sir Henry Cole dobil poslovno idejo o kartici, ki bi se pošiljala za božične praznike. Zamisel je zaupal svojemu dobremu prijatelju, slikarju Johnu Horsleyju in ga prosil, da kartico poriše in jo oblikuje. Tako se je leta 1843 rodila moderna praznična voščilnica. Prva, ki jo je ustvaril slikar John, je nosila motiv bogato obložene praznične mize in okoli nje sedeče srečne družine. Od tu naprej se začne vsem poznana ikonografija božiča, ki se povezuje z romantično hišo v snegu, okrašenim božičnim drevescem spredaj, nasmejanimi otroškimi obrazi in spokojne podobe zasneženega trga pred cerkvijo, jezusa in ptic.

Zakaj bi sploh pošiljali božične, novoletne oziroma praznične čestitke? Ne samo zaradi tradicije in klasičnosti. Razlogov je veliko.

Poslana voščilnica sporoča odraz vaših občutkov v prazničnem času. Omogoča vam, da se na še en način povežete s prijatelji in družino. Preko čestitke lahko oglašujete svoj posel ali krepite poslovne vezi. S praznično čestitko izrazite svojo hvaležnost tistim, s katerimi ste povezani na tak ali drugačen način. In pa najpomembnejše: prejemnika osrečite. Ni lepšega, kot deliti srečo. Še zlasti decembra.