Tako božične praznike praznujejo v Aziji (piše popotnik Vid Legradić)

Nekakšna vstopna vrata v božična praznovanja v Aziji so nakupovalni centri velemest. Tam je dovoljeno marsikaj, tudi v večini muslimanskih držav - da se le spodbuja nakupovanje.

Toplina, darila, rdeča barva, umetne snežinke, asociacija zahodnega in sladkarije. Kdo takih stvari ne bi imel rad. Čeprav na Kitajskem božič ni uradni praznik, Božiček na Kitajskem vseeno obstaja. Nosi nekoliko drugačno ime, ki se lahko prevede kot »Božični starec«, ki ga ob glasbi tradicionalnih kitajskih običajno spremljata dva škrata. Ob tem ne gre pozabiti, da je Kitajska največji svetovni izvoznik božičnih okraskov. Božične ikonografije je seveda več v mestih, kot so Šanghaj, Hongkong in Macao, kjer zgradbe kar sijejo v okrasni decembrski osvetlitvi. Klasičen dar za božičl so na Kitajskem jabolka zavita v celofan. Na njih se lahko znajde potiskan ali vrezan napis z željo ali božičnim voščilom.

Tudi na Japonskem imajo ekvivalent Božička, le da ta običajno nima brade in je še nekoliko bolj okrogel od svojega evropsko-ameriškega brata. Poimenovan je »Hoteiosho«. Da bi otroku kaj poklonil, se mora slednji najprej lepo obnašati. Japonska ni krščanska država, zato se božični čas praznuje drugače. To je dan, ko si ljudje izražajo naklonjenost, delijo dobre misli in ob morebitnem druženju (največkrat v paru) pojedo japonsko božično torto - narejeno iz biskvita, smetane in okrašeno s sadjem, še najbolje takim, ki je rdeče barve.

Tradicije, ki jih je s seboj prinesla kolonialna preteklost, so na daljnem vzhodu najbolj vidne v Vietnamu in Filipinih. Vietnam je bil v preteklosti pod vplivom Francije, katere kulturna zapuščina je še danes del življenja v Vietnamu - tudi kar se tiče tradicij za čas božiča, čeprav Vietnamci tudi niso kristjani. Eden od teh delcev vpliva je »reveillon« - dolga božična večerja, značilna za nekatere francosko govoreče kraje izven Francije. Med dolgo božično večerjo, ko se družine zberejo za mizo, je osrednji del sladica »buche de noel« ali božično deblo.

Za božič pekarne v Vietnamu letno pripravijo več kot 140.000 tort in do 50 vrst te čokoladne rulade.

Še bolj božično pa je decembrsko vzdušje na Filipinih.

Za razliko od zgoraj naštetih pa v tej državi krščanska vera prevladuje. Zato so na Filipinih zadeve bolj resne; Filipinci namreč začnejo odštevati dneve do božiča že od 1. septembra. Glavnina praznikov se potem začne 16. decembra, ko najbolj verujoči vsak dan vstajajo pred zoro za »simbang gabi« ali devetdnevno serijo maš. Deveta se konča na božični dan, prav vsaka pa se začne ob 4:00 zjutraj. Ta praksa naj bi krepila pričakovanje, razvila pa se je zaradi vročega tropskega podnebja na Filipinih. Ker so nekoč kmeti začeli na poljih delati ob sončnem vzhodu (da bi se izognili žgoči vročini čez dan) se jim je cerkev prilagodila in organizirala božična bogoslužja že prej.

Seveda pa decembrska Azija ni le eksotična, nam daljna Azija. Velik del Azije je Evropi kulturno bližji, take so na primer ortodoksne oziroma pravoslavne države. Tam se zaradi uporabe Julijanskega koledarja božič praznuje 6. januarja. V teh državah se za božič skupaj zbere vsa družina. Božični ogenj se prenese iz cerkva v domove, saj se verjame, da bo blagoslovil tiste, ki živijo v njih in prinesel uspeh.

Pa poglejmo v Armenijo. Tam je božična večerja sestavljena iz riža z rozinami, ribo, »ghapamo« (jed iz buče) in gato (sladki kruh), v katerega med peko dodajo kovanec. Ljudje pravijo, da bo tisti, ki bo našel kovanec v svojem koščku gata, med letom najsrečnejši. Namesto Božička v Armeniji obiskuje otroke »Dzmer Pap« (po domače Dedek mraz), ki prinese darila v noči z 31. decembra na 1. januar. Darila ne pusti pod novoletno jelko, ampak pod otroškimi blazinami. Če je darilo večje, se lahko znajde obešeno na kljuki od vrat. Ni pa Džmer Pap bil zmeraj tako darežljiv. Včasih, ko je bilo vsega manj, je namesto daril pustil le listek s 7 nasveti; spoštujte drug drugega, bodite v miru, bodite pošteni, bodite modri, bodite pridni, skromni in hvaležni. Več kot primerno darilo tudi za današnje dni ...