Vse o kuhanem vinu (na Poljskem zmešan z vodko, v Španiji pa s pomarančnim sokom)

Na Poljskem je zmešane z vodko, v Španiji s pomarančnim sokom. Njegovo moderno poreklo preplet več državnih tradicij, ki segajo od Velike Britanije, preko Švedske v nemško govoreči del Evrope. Dobro se počuti tudi pri nas, v odsotnosti epidemiološke krize, seveda.

Stari grki so bili prvi, ki so kuhali vino. Njihov razlog je bil zelo preprost: starega vina je bilo enostavno škoda. Zato so, namesto da bi propadlo, poskrbeli, da se je pijača bogov popila do zadnje kapljice. Ko je nastopil hladni del leta, so ostanek vina pogreli in mu dodali začimbe. Pijača je dobila ime »hipokras« in je povezana z imenom starogrškega zdravnika Hipokrata.

Nato so prišli na vrsto Rimljani, ki so v 2. stoletju hipokras povzdignili v topel vinski zvarek z zelišči. Precejen preko gaze je rimske vojake grel in na njihovih zimskih pohodih varoval pred mrazom. Prav Rimljani so bili tisti, ki so preko svojih osvajanj Evrope kuhano vino razširili po svojem cesarstvu in pokrajinah, s katerimi so trgovali. Povsod, kjer se je pogreto vino z začimbami prijelo, so ljudje verjeli, da taka pijača krepi zdravje in je učinkovita proti mnogim boleznim.

Najstarejši do danes ohranjen vrč za kuhano vino je bil last grofa Janeza IV. Katzenelnbogenskemu (nemškega plemiča), ki naj bi bil tudi prvi pridelovalec grozdja rizling na nemškem in datira v leto 1420. Prvi recept za kuhano vino pa se je v kuharskih knjigah pojavil leta 1609. Takrat je kuharica, poleg zelišč, za boljši okus namesto sladkorja svetovala, da se med kuhanjem vinu doda cvetje. Tako vino se je imenovalo glögg in se pod tem imenom začelo širiti na nekatere evropske dvore. Najbolj je bila nad njim navdušena švedska kraljeva smetana, ki je izumila in razlikovala dve različici kuhanega vina: claret (vino iz porenja, sladkor, med in začimbe) in lutendrank (različne začimbe, vino in mleko).

Naše današnje oziroma splošno dojemanje kuhanega vina pa ne prihaja iz Švedske, temveč iz viktorijanske Anglije.

Prav prebivalci Velike Britanije so bili tisti, ki so kuhano vino koncem 19. stoletja začeli povezovati z božičem. Na tej točki je kuhano vino (oziroma hot wine, mulled wine ali spiced wine) postalo tradicionalna božična pijača. Z božičem ga je v eni od svojih del povezal tudi Charles Dickens, kar je še dodatno utrdilo povezavo med kuhanim vinom in božičem. Vsak vinski trgovec v Evropi si je lastil svoj edinstveni recept. S povečano prodajo po kontinentu za božič je kuhano vino končno postalo praznična pijača. Pojavile so se tudi nove različice, kot na primer mešanice kuhanega vina s konjakom, sangrijo, vermutom, portovcem in rumom. In pa belo in rdeče kuhano vino.

Skladno z »manjšanjem« Evrope in migracijo na druge kontinente je vino dobivalo tudi nova poimenovanja.

Glede na državo in dodane začimbe lahko kuhana vina nosijo različna imena, kot so glögg (Švedska), vin chaud (Francija) ali glühwein (Nemčija). V južnem Čilu se pije candola, na Madžarskem pa foralt bor (kuhano vino). Na Nizozemskem kuhano vino sliši na ime bisschopswijn (škofovsko vino) v kanadski provinci Quebec pa caribou. Tam je še nekoliko slajše, saj ga zmešajo z javorjevim sirupom.

»Kuhančka« ni težko pripraviti, le pri kuhanju je potrebno veliko potrpljenja. Edino pravilo je, da se vino skupaj z začimbami ne smete pregreti, saj se alkohol začne pri 75 stopinjah Celzija izgubljati. Kot takšno bo do neke mere tudi zdravo. Pravilno pripravljeno bo navdušilo še tako zahtevne pivce in pričaralo praznično decembrsko vzdušje.

• Preberite si tudi: Recept za najboljše kuhano vino in dodatki, ki ga bodo naredili le še okusnejšega