Kaj si mislite vi, bi bilo dobrodošlo, če bi lahko uporabljali stranišča na avtobusih, ali bi to povzročilo več težav, kot bi prineslo koristi?
Vprašanje, ki si ga zastavlja vsak potnik na daljših vožnjah: zakaj imajo avtobusi stranišča, če pa jih potniki ne morejo uporabljati? Nič ni bolj nadležno, kot ko vas na dolgi poti začne tiščati, stranišče je na dosegu roke, voznik pa raje ustavi cel avtobus na bencinski črpalki, kot da bi dovolil uporabo stranišča na vozilu.
Odločili smo se raziskati ozadje te pogosto kritizirane prakse. Ugotovili smo, da so razlogi higienski, predvsem pa tudi povezani z varnostjo.
Zakaj imajo avtobusi stranišča, če pa jih potniki ne smemo uporabljati?
Države Evropske unije imajo različno ureditev glede uporabe sanitarij na avtobusih v času vožnje, ureditev pa je odvisna tudi od tipa vožnje (mestni promet, medkrajevni promet, mednarodni promet, shuttle prevozi ...) in posameznega prevoznika. Nizkopodni avtobusi mestnega potniškega prometa sanitarij nimajo, saj so tudi potovalni časi običajno zelo kratki.
Tudi standardi v medkrajevnem potniškem prometu, ki jih določajo naročniki in Družba za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP), ne predvidevajo vgrajenih stranišč na avtobusih – tako recimo Arrivini avtobusi, ki izvajajo linijske prevoze, stranišč nimajo – imajo jih le na turističnih avtobusih, ki jih uporabljajo za daljše turistične relacije. Avtobusi Nomaga, s katerimi izvajajo prevoze na mednarodnih linijah, pa so običajno vedno opremljeni tudi s sanitarijami.
Na področju medkrajevnega potniškega prometa sicer slovenska zakonodaja loči na prevoze, ki potekajo samo po regionalnih cestah, in prevoze, kjer vozilo vsaj del poti opravi tudi po avtocesti. V prvem primeru gre za vožnje, ki trajajo zgolj nekaj deset minut in tako že zaradi tega ne dovolijo uporabe sanitarij.
A na Nomagu in na Arrivi priznavajo, da tudi v drugem primeru na prevozih uporaba stranišč ne dovolijo. Tudi v primeru, da vozilo vožnjo opravlja tudi po avtocesti oziroma za daljše turistične relacije, ni dovoljena uporaba stojišč zaradi zagotavljanja varnosti v prometu. Potniki morajo biti ves čas vožnje pripeti na svojih sedežih, nam razložijo na Nomagu.
A varnost ni edini razlog, zakaj uporaba stranišč na avtobusih ni dovoljena. Na Arrivi so za Metropolitan pojasnili še en pomemben vidik – higienski. Avtobusno stranišče namreč deluje drugače kot domače stranišče. Avtobusno stranišče nima vode in ni priključeno na kanalizacijo. Na avtobusu se urin in blato zadržujeta v rezervoarju. Tako vgrajena kemična stranišča zahtevajo posebno vzdrževanje, vključno z rednim čiščenjem, praznjenjem ter zagotavljanjem visokih higienskih standardov. Takšna opravila predstavljajo dodatne stroške in organizacijske izzive za prevoznike. Poleg tega bi lahko bila sama uporaba kemičnih stranišč v avtobusih neprijetna zaradi omejenega prostora in slabega prezračevanja, kar bi lahko povzročilo nelagodje tako potnikom kot vozniku.
"Voznik, ali lahko ustavite? Lulati morem"
Posledično v času vožnje uporaba sanitarij ni možna, "vendar v praksi to ne predstavlja težave, saj potovalni čas, razen redkih izjem, traja manj kot 2 uri", pravijo na Nomagu. V slovenski zakonodaji je sicer zabeleženo, da mora voznik avtobusa po 4 urah in 30 minutah vožnje obvezno vzeti najmanj 45-minutni odmor. Ta odmor se lahko razdeli na dva dela: prvi del traja najmanj 15 minut, drugi pa najmanj 30 minut. A na Nomagu trdijo, da "so postanki urejeni na večjih postajah ali bencinskih servisih na približno 2 uri".
"Pri shuttle prevozih za zaključene skupine pa vozniki postanke prilagodijo potrebam potnikov," razlagajo, da je fleksibilnost pogosto odvisna od dogovora, specifične narave vožnje in pripravljenosti prevoznika, da potnikom omogoči postanke za opravljanje osnovnih fizioloških potreb. V praksi se vozniki prilagajajo potrebam potnikov, kar pomeni, da se lahko postanki izvedejo že po 20 minutah vožnje, če kdo izmed potnikov izrazi željo. Ta prilagodljivost je sicer nujna, da se zagotovi udobje potnikov, saj ni možnosti uporabe stranišč na avtobusu, vendar pa ima svoje posledice – zaradi pogostih postankov se lahko vožnja podaljša, kar vodi v zamude. Nepričakovani časovni odklon vpliva na natančnost prihodov na cilje, predvsem pri vožnjah, ki vključujejo več postankov ali dolge relacije.
Čeprav so trenutni razlogi za omejeno uporabo stranišč na avtobusih razumljivi, je jasno, da obstaja prostor za izboljšave. Prevozniki bi morda lahko raziskali nove rešitve za higiensko vzdrževanje stranišč. Na dolge vožnje bi bilo gotovo dobrodošlo, če bi potniki imeli možnost, da si oddahnejo tudi na avtobusu, ne da bi morali čakati na postanek na bencinski črpalki.
Novo na Metroplay: "V vsakem žanru najdeš dobre in slabe pesmi." | Raiven