Tudi vas spravljajo ob živce nenehne gneče na avtocestah? DARS pojasnjuje, kaj se dogaja

Preživite veliko časa na poti? Potem verjetno veste, da je težko načrtovati pot po slovenskem avtocestnem omrežju, ne da bi vas vsaj na enem mestu ustavil zastoj, prenova vozišča ali zaprt vozni pas.

Gostota prometa je vse večja, vse več je tudi tovornih vozil, ki prehajajo čez Slovenijo in ustvarjajo dodatne zastoje, vozniki pa so frustrirani in za vse krivijo - Dars (Družbo za avtoceste v republiki Sloveniji).

Nanje smo se zato obrnili po pojasnila, po kakšnem ključu načrtujejo prenove in obnove avtocest in kako poskušajo vsaj malo regulirati potencialne zastoje. Vprašali smo jih tudi, ali glede na naraščajočo količino prometa v Sloveniji razmišljajo o dodatnih avtocestnih pasovih vsaj na najbolj obremenjenih območjih.

Največ prometa maja, junija in septembra

Kot pojasnjuje Marjan Koler iz Darsa, so zastoji na avtocestah posledica predvsem treh dejavnikov: povečanega prometa, delovnih zapor in nesreč.

"Zlasti pri hujših nesrečah, katerih reševanje in odprava posledic lahko traja dlje časa in lahko povzroči tudi začasno popolno zaporo avtoceste, so prometni zastoji zelo dolgi, še posebej če gre za avtoceste, na primer primorsko, ki so že sicer prometno zelo obremenjene," pravi.

Vsakodnevni zastoji nastajajo tudi med delovniki v jutranji in popoldanski prometni konici, ob povečanem prometu pa do zastojev lahko prihaja zlasti na območju delovnih zapor. Ravno tako na zastoje lahko vpliva vreme.

"Zastoj zaradi povečanega prometa nastane, ko kapaciteta ceste ni več ustrezna številu vozil, ki jo želijo takrat prevoziti, s tem da se vozila lahko že prej ustavijo. Promet stoji na primer zaradi neenakomerne vožnje, ko vozilo vozi prehitro in se nenadoma ustavi, zaradi neenakomernega vključevanja z druge ceste ali na drugo cesto, zaradi hitrega menjavanja voznih pasov, zaradi neupoštevanja varnostne razdalje, kar privede do prehitrega zaviranja, in podobno," razloži.

Dodaja, da se poleti spremenijo prometni vzorci: bolj obremenjena je samo primorska avtocesta oziroma odsek od Karavank do meje s hrvaško Istro. Promet v jutranjih in popoldanskih konicah, razen na primorski avtocesti, pa je manjši.

Njihovi prometni strokovnjaki so na podlagi večletnega spremljanja prometa ugotovili, da so prometno najbolj problematični meseci postali maj, junij in september, ko prihaja do mešanja turističnega prometa z dnevnimi migranti. Zato uporabnike avtocest in hitrih cest pozivajo, da se pozanimajo o stanju na cestah. Za to lahko uporabljajo spletno stran promet.si, PIC 1970, aplikacijo Promet+, pa tudi prometni koledar prometnoinformacijskega centra.

Se obeta širitev štajerske in primorske avtocestne vpadnice?

"Težav, ki jih povzroča konstantna rast prometa, se zavedamo z vso resnostjo in nanje že leta opozarjamo. Na mizi imamo načrte širitve štajerske in primorske avtocestne vpadnice v Ljubljano z vzpostavitvijo tretjega voznega pasu – med Domžalami in Ljubljano ter med Vrhniko in Ljubljano –, ki bi prometno situacijo bistveno izboljšala in zmanjšala jutranje in popoldanske zastoje. Zahteve po pridobivanju okoljevarstvenih soglasij oziroma dovoljenj, ki so sicer povsem legitimne, projekt žal upočasnjujejo," povedo pri Darsu.
 
Širitev štajerske in primorske vpadnice na ljubljanski obroč bi izvedli z rekonstrukcijo odstavnega pasu v tretji prometni pas in izgradnjo odstavnih niš, za kar niso potrebni dolgotrajni postopki umeščanja v prostor, medtem ko mora država za dograditve obstoječih avtocest z novimi prometnimi pasovi sprejeti državne prostorske načrte.

"Le za zahodno ljubljansko obvoznico med razcepoma Koseze in Kozarje (mimo Brda) je vlada že pred časom sprejela državni prostorski načrt za širitev v šestpasovnico z odstavnimi pasovi. Tako že tečejo postopki – sicer dolgotrajni – pridobitve gradbenega dovoljenja za širitev odseka Koseze-Kozarje v šestpasovnico. Želimo si, da bi ga dobili čim prej, da bi postalo pravnomočno in bi lahko pričeli z gradbenimi deli."

Leta 2018 so pripravili tudi pobudo za širitev ljubljanskega obroča s strokovnimi podlagami, a je na takratnem Ministrstvu za okolje in prostor naletela na gluha ušesa.

"To zelo obžalujemo. Strinjamo se sicer z njimi, da je treba celostno ukrepati, poleg širitve obroča so pomembni tudi ukrepi trajnostne mobilnosti z javnim potniškim prometom in krepitev železniške infrastrukture, vendar pa bi glede na hitrost postopkov umeščanja v prostor in sprejemanja državnih prostorskih načrtov država s tem projektom morala pričeti že vsaj pred desetletjem."

Poleg gradnje tretje razvojne osi in druge cevi predora Karavanke lahko torej trenutno le obnavljajo in nadgrajujejo odseke z novo opremo, vzpostavljajo sistem upravljanja prometa na vpadnicah v Ljubljano, katerega sestavni del so tudi nove elektronske table nad avtocestami ter izboljšujejo prometne informacije in napovedi prometa.

"Pred kratkim smo predali prometu rekonstruirani priključek Leskoškova na severni ljubljanski obvoznici, ki bo, še zlasti, ko bodo predvidoma konec avgusta končana obsežnejša obnovitvena dela na trasi obvoznice med Zadobrovo in Novimi Jaršami, pomembno prispeval k večji pretočnosti in varnosti tega dela ljubljanskega avtocestnega obroča. Poleg tega bo letos poleti stekla gradnja novega avtocestnega priključka Dragomer na odseku primorske avtoceste med Brezovico in Vrhniko," še povedo.

Potrpežljivo na severni ljubljanski obvoznici, dolenjski in gorenjski avtocesti

Poleti bodo aktivna še tri delovišča z obsežnejšimi in dolgotrajnejšimi deli ter manjše delovišče na območju priključka Vič na južni ljubljanski obvoznici. 

Eno od delovišč je na severni ljubljanski obvoznici H3 med razcepom Zadobrova in Novimi Jaršami (dela bodo zaključena predvidoma do konca avgusta), drugo na dolenjski avtocesti A2 med Ivančno Gorico in Bičem, kjer bodo dela zaključena predvidoma do sredine avgusta.

"Na obeh deloviščih promet poteka po dveh zoženih prometnih pasovih v vsako smer vožnje, tako da je zagotovljena največja možna pretočnost," pravijo pri Darsu.

Dela potekajo še na gorenjski avtocesti A2 med priključkoma Lipce (Jesenice vzhod) in Hrušica (Jesenice zahod), kjer poteka obnova viaduktov Podmežakla in je promet urejen po polovici avtoceste dvosmerno, po enem pasu v vsako smer vožnje. "Zaradi tehnične značilnosti avtoceste in narave sanacijskih del ni mogoče urediti zapore z več začasnimi prometnimi pasovi," nam pove Marjan Koler. Ta dela bodo na avtocesti mimo Jesenic potekala do novembra, promet pa je urejen dvosmerno v dolžni približno dva kilometra.

Poteka tudi rekonstrukcija priključka Vič na južni ljubljanski obvoznici – dela potekajo pod prometom, le v zadnji fazi, v sredini avgusta je predvideno nekajdnevno zaprtje priključka za ves promet.

Poleg tega je na odseku vzhodne ljubljanske obvoznice med Litijsko cesto (Bizovikom) in Zaloško cesto proti razcepu Zadobrova – pred priključkom Ljubljana vzhod (Zaloška cesta) – v trenutni fazi del v dolžini 300 m zaprt zaviralno-pospeševalni pas zaradi obnove protihrupne ograje (dela bodo zaključena predvidoma sredi avgusta).
 
Pri Darsu so spomnili še na to, da je 26. junija letos v pokritem predoru Malečnik prišlo do naleta tovornih vozil, pri čemer se je eno tudi vnelo. Požar je poškodoval infrastrukturo in opremo pokritega vkopa, ocena škode pa še poteka.

"Po pregledu stanja poškodb smo sprejeli odločitev o interventni sanaciji pokritega vkopa Malečnik, ki bo zagotovila ustrezne standarde varnosti in omogočila, da bi v najkrajšem možnem času sprostili promet skozi poškodovano cev. Zaključek interventne sanacije je tako predviden najkasneje v začetku avgusta. Do takrat bo promet skozi sosednjo cev urejen po sistemu 2+1 s prilagajanjem delovne zapore prometnim tokovom," so sporočili.

Kako načrtujejo dela na avtocestah?

Za konec nam je Marjan Koler podrobno pojasnil še, po kakšnem ključu načrtujejo dela na slovenskih avtocestah in kako imajo ob tem v mislih potencialne zastoje.

"Že pri izdelavi projektne dokumentacije se upošteva obremenjenost odseka, na katerem bodo dela potekala. Cilj načrtovanja zapor je, da na odsekih, kjer bi omejitev prometa povzročala zastoje, zagotovimo po dva zožena pasova v vsako smer vožnje v času izvajanja del in s tem ne zmanjšujemo števila prometnih pasov na območju zapor," pravi.

Vendar pa to ni vedno mogoče, saj dela potekajo tudi na odsekih brez odstavnih pasov, kjer zaradi manjših širin asfaltnih površin ni mogoče voditi promet po več kot enem pasu v vsako smer, kot se na primer dogaja pri trenutno obnovi viaduktov Podmežakla na avtocesti mimo Jesenic. Podobno velja za dela na območju razcepov, kjer vodenje prometa po drugi strani avtoceste pomeni tudi drugo ciljno smer.

Nato glede na lokacijo, obseg in vrsto del ter posledično rok za njihove izvedbe določijo optimalen tip zapore. Ta upošteva tudi dejanski predviden termin izvajanja del, ki je odvisen od izvedbe posameznega javnega naročila in sklenitve pogodbe z izvajalcem gradbenih del.

Izbrani izvajalec mora dela izvajati ves svetli del dneva, in sicer vse dni v tednu, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, z izjemo del v predorih, ki se jih zavezujejo izvajati 24/7. Posamezna dela se lahko opravljajo tudi ponoči, vendar so omejeni s pogoji za varno in kakovostno izvedbo teh del ter z vplivi na okolico.

V sklopu izvedbe del je včasih treba zagotoviti tudi specialno cestno opremo iz tujine, na primer ležišča in dilatacije za viadukte in mostove, za katere je treba pred pričetkom del pridobiti dobavne roke.

"Za nedavno zaključena dela pri preplastitvi odsekov gorenjske avtoceste med Lescami in Podtaborom so bila dela v smeri Ljubljane izvedena v jeseni 2022. Obremenitev tega odseka v jesenskem času je omogočala postavitev zapore po sistemu 2 + 1 z obračanjem, kar pomeni tri pasove na nasprotnem smernem vozišču, kjer se en pas prilagaja smeri večjega prometa. V smeri Jesenic smo z deli pričeli v marcu 2023. Ker je v spomladnem terminu na tem delu avtoceste več prometa, smo se odločili za zaporo po sistemu 2 + 1 + 1, kar pomeni tri pasove na nasprotnem smernem vozišču in en pas vzdolž gradbišča," navaja Marjan Koler.

"To sicer pomeni več faz izvedbe del, vendar bi v nasprotnem primeru zapora povzročala precejšnje zastoje. Ta primer kaže na prakso, da maksimalno prilagajamo tip zapore in s tem zagotavljanje pretočnosti v odvisnosti od termina in prometnih obremenitev. Dela so zaradi staranja omrežja vse bolj obsežna in zahtevna ter posledično časovno zamudna, zato jih ni mogoče izvesti samo v optimalnih časovnih oknih glede prometnih obremenitev. Zato je cilj dela izvajati pod tipom zapore, ki omogoča čim večjo pretočnost ne glede na obdobje izvajanja del."

Koler doda, da za dela na lokaciji izbiramo optimalne termine, tako se dela na priključku Vič z navezavo na Tržaško cesto na primer izvajajo v poletnih mesecih, ko je prometa na priključku najmanj.

"Združujemo različna dela in usklajujemo tipe zapor, da sta uporabnikom kljub zaporam omogočena uporaba določenega dela avtoceste in dostop do želelnih ciljev. Izgradnja priključka Leskoškova in rekonstrukcija vozišča na odseku severne ljubljanske obvoznice med Zadobrovo in Novimi Jaršami na primer poteka fazno usklajeno, saj smo pred zapiranjem določenih priključnih poti zaradi rekonstrukcije trase obvoznice končali dela na priključku Leskoškova in odprli nov krak priključka, kar je omogočalo dostop do območja BTC ves čas izvajanja del."

Kadar se dela izvajajo mimo več priključkov, tudi nikoli nista zaprta dva zaporedna priključka. Dela organizirajo tako, da se najprej izvedejo dela na enem priključku in cesti na območju priključka, da ga je možno predati v promet, in šele nato zaprejo naslednji priključek. S tem ukrepom želijo doseči, da je obvoz po državni cesti čim bolj tekoč, vpliv na promet pa čim manjši.

"Za postavitev, prestavitev in odstranitev zapore na odseku avtoceste pa je potrebna večja omejitev prometa, kot je to v času poteka prometa skozi zaporo. Za ta dela je potrebna omejitev prometa na en pas, da se lahko izvedejo začasne (rumene) talne označbe ter postavi začasna varnostna ograja med smernimi vozišči. Zato se ta dela planirajo in v največji možni meri izvedejo v času izven prometnih konic, večkrat v nočnem času," zaključi Koler.
 

Novo na Metroplay: Karin Velikonja | Slovenka, ki je odprla prvi holistični studio v Evropi