7 delicij Dalmacije

Klašuni, otok Korčula

Kdo pravi, da za vsakim uspešnim moškim stoji ženska? V primeru tete Smiljane se je zasukalo drugače. Smiljana je tipične korčulske slaščice, ki so jih do odprtja njene prodajalne Cukarin lahko okušali le srečneži, ki so poznali katero od domačink, pekla le za svoje prijatelje in družino, dokler je mož ni nagovoril, da je v eni od ozkih uličic mesta Korčule odprla trgovino.

Ker dober glas seže zelo daleč, se boste morali za njene slaščice v Cukarinu gnesti z domačini in trumami turistov, ki sledijo priporočilom tistih, ki so že podlegli sladkim skušnjavam. Smiljana svoje recepte skrbno varuje, zato lahko le ugibate, kaj vse se poleg orehov in domačega vrtničnega likerja skriva v nebeško dobrih klašunih, kaj poleg mandljev skrivajo amarete, zakaj so harubice iz rožičeve moke in kandiraniih pomaranč tako neustavljivo dobre. In še zdravilo, ko vam pade sladkor: poskusite bombico Marko Polo – kalorično bombo iz čokoladne kreme, posuto z mletimi orehi in zamotano v debel sloj čokolade.

Liker maraschino, Zadar

Malo mest ima tako bogato in slavno tradicijo proizvodnje likerjev, kot jo ima Zadar s podjetjem Maraska. Vanj oziroma v njegov najbolj znan izdelek, maraschino, je dobesedno pretočenih več kot pet stoletij izkušenj in svetovnega slovesa v proizvodnji likerjev. Višnja maraska sicer izvira iz Male Azije, a zaradi posebnosti sredozemskega podnebja in tal na severnem delu Dalmacije, zlasti v zadrskem zaledju, so tamkajšnji plodovi še posebno cenjeni in se uporabljajo pri proizvod­nji sokov in likerjev, kot sta na primer amarena in cherry brandy.

Maraschino, originalni zadarski liker, je poznan po sladkem okusu in aromatičnem vonju, pri izdelavi pa še vedno sledijo receptu zadarskih Dominikancev z začetka 16. stoletja, ki so varili napitek rosolj, 'sončno roso'. Osnovo so nadgradili, ji dali ime maraschino in liker je kmalu postal priljubljen med elito. V njem so uživali Casanova, Napoleon, francoski kralji, britanski kralj Jurij V. pa je bil med obiskom Zadra tako navdušen nad pijačo, da jo je poimenoval kar za kralja vseh likerjev. Maraschino lahko kupite tudi v trgovinah po Sloveniji.

Fige, Zadar

Zaledje Zadra je pusto, a prav to negostoljubno območ­je je bilo za mladi par, Sandro Babac in Alana Damjanića, izziv. Kljub obetavni karieri novinarke v Zagrebu se je Sandra po rojstvu hčere odločila zapustiti glavno mesto in začeti novo življenje v bližini rojstnega Zadra. Alan jo je pri tem podpiral in pred leti sta v Policah v bližini Zadra zasadila prve figovce. Eno najpogosteje omenjanih dreves v zgodovini in njegov sladki plod sta bila prelomnica v življenju mladega para, saj sta se odločila popolnoma posvetiti izdelavi ekološke figove marmelade s kar najmanj dodanega sladkorja.

Marmelado, ki je osvojila nagrade na različnih sejmih, pripravljata iz svežih fig, njun izdelek pa lahko kupite v vseh hrvaških prodajalnah DM, specializiranih prodajalnah hrvaških izdelkov ali stopite v stik z njima na strani.

In kako boste prepoznali odlično figovo marmelado? Po okusu, seveda, pa tudi po imenu in embalaži! Marmelade družine Babac-Damjanić se namreč prodajajo pod imenom šinjorina smokva, etiketa, ki je osvojila srebrno medaljo za znak na oblikovalskem festivalu Best of the Best 2007 v Moskvi, pa je preprosto seksi za požret.

Oljčno olje, otok Brač

Na Hrvaškem oljčno olje proizvaja 124 oljarn, ki letno predelajo 36 tisoč ton oliv oziroma proizvedejo približno 60 tisoč litrov oljčnega olja. Največ oljk, kar 600 tisoč negovanih dreves in še enkrat toliko zapuščenih, raste na Braču, ki je brez konkurence najbolj oljčni otok na Hrvaškem. Prevladujoča vrsta oljke je oblica, zato so svojo zvezo Bračani poimenovali njej v čast, vsako leto pa priredijo tudi tekmovanje Oblica fest, na katerem izberejo najkakovostnejše oljčno olje.

Paški sir, otok Pag

Prebivalci paške vasice Kolan, ki leži na sredini otoka, so od nekdaj živeli predvsem od čred ovac in koz. Danes tradicijo izdelave znamenitega ovčjega sira nadaljuje Ivan Gligora, lastnik sirarne Sirena. Najbolj znani izdelek sirarne je paški sir, narejen izključno iz ovčjega mleka avtohtone paške ovce. Mleko odkupujejo od kmetov po vsem otoku, saj je proizvodnja sezonska. Zreli paški sir je star od šest do 12 mesecev in ima pikanten okus, značilen vonj in rahlo zrnasto strukturo, nariban pa se uporablja kot dodatek k različnim ribjim in mesnim jedem.

Sir prodajajo v obliki koluta, ki tehta približno dva kilograma. Poleg paškega v sirarni Sirena proizvajajo tudi mešane sire iz ovčjega in kravjega mleka ter sire iz kozjega mleka. A prav za paški sir je lastnik Ivan Gligora dobil največ priznanj, med drugim je osvojil tudi prvo mesto v kategoriji ovčjih sirov na sejmu v italijanski Brescii in priznanje tri zvezdice superior taste, ki mu ga je podelil Mednarodni inštitut za okus in kakovost (ITQI) iz Bruslja.

Za slovenske poznavalce je pomemben podatek, da je na Mednarodnem kmetijskem sejmu v Radgoni leta 2004 Sirena za svoj paški sir dobila veliko zlato medaljo.

Sivka, otok Hvar

Mlada navdušenca s Hvara sta se po letih šolanja daleč od rodnega kraja odločila vrniti na otok sivke in pred osmimi leti začela vzgajati to zdravilno rastlino. Sivka ali lavanda, ki je simbol otoka Hvar, je postala tudi glavna sestavina njunih izdelkov: čajev, mil, masažnih olj in olj za nego telesa. Sivka niso le vrečke, ki so jih naše babice puščale v omarah, da bi pregnale molje! Stoodstotno čisto eterično olje sivke, katerega visoko kakovost so dokazale tudi analize v ZDA, pomaga pri nespečnosti, glavobolih, za sprostitev in kot analgetik.

Le nekaj kapljic na vzglavniku vaše drage torej ... in izgovorov o glavobolu ne bo več. Izdelke njunega podjetja Botanica Hvar lahko kupite na njihovem prodajnem mestu na hvarski Rivi, prepoznali pa jih boste po temnih stekleničkah, ki edine ohranjajo vitaminske vrednosti eteričnih olj.

Vino, polotok Pelješac

Konec 19. stoletja, ko je trtna uš uničila večino dalmatinskih vinogradov, so se prebivalci začeli množično izseljevati, v novi svet pa so ponesli tudi ljubezen do vinogradništva. Najbrž najbolj znani vinar hrvaških korenin Miljenko Grgich - Mike je rajnko Jugo zapustil 'šele' leta 1954 in bil kot vinar zelo uspešen v dolini Napa v Kaliforniji. Med svetovne vinske zvezde ga je izstrelila zgodovinska slepa pokuš­nja vin v Parizu leta 1976, na kateri so na veliko začudenje vseh navzočih za najboljše belo vino na svetu izbrali Miljenkov chateau montelena, chardonnay letnik 1973.

Zvezda je bila rojena in leta 1977 je s partnerjem Austinom Hillsom ustanovil znamko Grgich Hills, njuna vina so se znašla na inavguracijski zabavi Ronalda Reagana in na sprejemih državnikov in kraljev, kar je zadostovalo, da so Miljenka povabili v prestižno druščino vinograd­nikov Vinter Hall of Fame. Leta 1996 se je vrnil na Hrvaško in v vasi Trstenik na polotoku Pelješac odprl vinarno, v kateri proizvajajo dve sorti vina: rdeči plavac mali in beli pošip. V vinarni organizirajo tudi posebne oglede, kjer lahko ob izvrstni kapljici spoznate zanimivo živ­ljenjsko zgodbo Mika in vse o proizvodnji vina, v septembru pa boste lahko vina oplemenili z osebno noto, saj vam bodo dovolili grozdje prešati z nogami.

Jasmina Dvoršek

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj