Arhitektka, ki je postala kulinarična blogerka - Patricija Štefanič

Njene male dobrote so doma na spletni strani www.cimetovodekle.si, kjer najdete povezavo na njen blog Cimetovo dekle. Za ime se je odločila ob poslušanju pesmi Neila Younga 'Cinnamon Girl' in ker je cimet ena njenih ljubših začimb, se ji je odločitev za takšno poimenovanje lastnega kulinaričnega bloga v tistem trenutku zdela povsem smiselna.

Živite na kmetiji, vam domači pridelki koristijo pri pripravi receptov slaščic?

Patricija: Naša kmetija na Pohorju je majhna, ampak ravno dovolj velika, da imamo poleg obdelovalnih površin tudi domače pridelke – orehe, sadovnjak in zelenjavni vrt, letos načrtujemo tudi posaditev pire. Zasadila sem tudi veliko jagodičevja – maline, robide, ribez, borovnice, kosmulje … Vsi ti plodovi mi zelo koristijo pri pripravi tort. Posajene imam tudi užitne rožice, ki jih uporabljam za okraševanje tort.

Od kod pa izvira vaša ljubezen do priprave sladic?

Patricija: Že med študijem sem se v napornih delovnih nočeh mnogokrat zatekla k peki in v trenutku sem se počutila bolje.

Pa je peka za vas tudi zdaj, ko ste v njej prepoznali poslovno priložnost, tako sprostilna?

Patricija: Ja, zame je še vedno terapevtska, četudi je res, da je kdaj pa kdaj lahko tudi stresna.

Po izobrazbi ste diplomirani inženir arhitekture, kako to, da se v tem ustvarjalnem poklicu niste našli?

Patricija: Po študiju arhitekture se nekako nisem videla v tej stroki, zato sem si leto po koncu študija vzela čas za raziskovanje tistega, kar me veseli. Začela sem delati po restavracijah in se jeseni bolj za hec kot zares vpisala na Višjo gostinsko šolo v Mariboru. Študij me je navdušil in hitro sem spoznala, da sem na pravi poti.

V katero smer kulinaričnih dobrot pa vas je najbolj vleklo?

Patricija: V kulinariki sem se najbolj našla v pripravi sladic – v tem sem vedno uživala in to področje rada raziskovala.

Ste se še kje dodatno izobraževali v mojstrico priprave sladic?

Patricija: Smiseln korak za samostojni začetek je bilo dodatno izobraževanje pri Naserju Gashi. Svojstven stil priprave slaščic sem si poleg izobraževanj izoblikovala tudi s spremljanjem kulinaričnih blogov, s prebiranjem knjig, še najbolj pa z lastnimi poizkusi v kuhinji in posledično z napakami, iz katerih sem se veliko naučila.

Svoj kulinarični blog pišete poleg dejavnosti peke tort in piškotov, ki vam verjetno tudi vzame precej časa?

Patricija: Res je, za blog mi nenehno zmanjkuje časa, vendar ga imam kar naprej v mislih. Včasih sem bila zelo ažurna glede objav, zdaj pa so moje prioritete drugje. Vsake toliko časa pa se le spomnim nanj in takrat nastanejo objave, kot je ta makova tortica.

Na kaj je osredotočen vaš blog?

Patricija: Torte in piškoti imajo na mojem blogu prednost predvsem zato, ker sem pred dvema letoma odprla svojo malo kuhinjo, v kateri redno pečem in prodajam slaščice.

So te po čem posebne?

Patricija: Moje torte so posebne predvsem zaradi tega, ker ne uporabljam umetnih barvil in mase tičino. Stremim tudi k temu, da so čim manj sladke. Vsake toliko časa razvijem kakšen nov recept, zadnje čase zaradi povpraševanja razvijam tudi recepte za veganske torte, kar je kar svojevrsten izziv.

Kakšna pa mora biti po vašem mnenju kakovostna slaščica?

Patricija: Slaščice ne smejo biti preveč sladke in biti morajo brez umetnih dodatkov. Umetna barvila so zdravju škodljiva in kar zgrozim se, ko vidim torte živih barv, predvsem otroške torte. Pri pripravi slaščic sem posebej pozorna na teksturo in prepletanje okusov. Slaščica mora biti tudi lepa na oko, zato se vedno potrudim pri končnem videzu. Najraje imam, da mi ljudje zaupajo in mi prepustijo proste roke.

Besedilo: Metka Pravst // Foto: Osebni arhiv

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev