Arne Hodalič, svetovni popotnik in fotograf s 33-letno ultra uspešno kariero, danes pa večinoma poučuje in je urednik fotografije pri reviji National Geographic Slovenija, je za N1 v daljšem intervjuju spregovoril o svojem nedavnem obisku v Siriji, prihodnosti fotografije in stanju planeta, sveta in predvsem … duha!
O tem, v kako poraznem stanju je ta, se je razgovoril, ko je beseda nanesla na kapitalizem, v katerem se konec dneva vsi pogovarjajo samo še o denarju (ker nekako moramo preživeti in ’preživeti’).
Takole je povedal ...
»... moramo se zavedati, kaj je to preživetje. Za Indijca so preživetje trije dolarji na dan, za Gatesa je pa milijarda na dan premalo, hoče dve. Ali kdo drug od teh prebogatih norcev. Zaradi ljudi, ki so izgubili kompas, kaj je preživetje. Seveda, če imaš jahto kot Abramovič, ki stane, ne vem, milijon na dan, je preživetje milijarda na dan. Ali jo potrebuje? Ne potrebuje je. Dostikrat ga vidim na Hrvaškem na morju. Letos sem bil na Hrvaškem in tam so bile velike jahte. Zraven pa stara siva vojaška ladja z vso najboljšo navigacijsko opremo. Veš, kaj je bilo to? Imeli so kompletno ladjo, 150 metrov veliko, da se je vozila za eno od teh jaht, ker so helikopterji pristajali na njej, da ne bi motili ljudi na jahti. S čolni so peljali goste na jahto tri zalive stran. Prosim? Mi pa migrante pobiramo iz čolnov, ki razpadajo sredi morja.«
… in nato dodal, da za človeštvo pravzaprav ni upanja, saj nas vseh skupaj ni streznila niti pandemija:
»Izgubili smo kompas. Popravnega izpita ne bo, ga ni in ga nikoli ne bo, ker je v človekovi naravi to, da hoče več. Ali hočem boljši avto? Da, hočem. Ali ga potrebujem? Ne, ne potrebujem ga, zato imam slabšega. V življenju sem kupil samo dva avta. Enega sem vozil 30 let, drugega deset, vmes sem imel dva sponzorska. In dva sponzorska, ki sem ju dobil. To je to. Imel bi pa džipa, da bi šel z njim povsod, ga naložil in po Afriki drvel. Zakaj? Ker sem človek, ker smo vsi taki, ne pokvarjeni, taki smo. To ni klasična pokvarjenost, to je človeška narava, zato smo prišli, kjer smo. 4,5 milijarde let je Zemlja stara, mi smo v 100 tisoč letih prišli od opice do sem in uničili planet. Nekaj posebnega smo, to smo. V svoji neusmiljeni krutosti in želji po preživetju na tak ali drugačen način.«
Vir: n1info.si