13. 11. 2020, 09:08 | Vir: STA

Barack Obama pred izidom svoje tretje knjige spominov

profimedia

Nekdanji predsednik ZDA Barack Obama je napisal svojo tretjo knjigo spominov, ki nosi naslov Obljubljena dežela in bo izšla 17. novembra. Obama na 768 straneh knjige opisuje svoje življenje od otroštva do konca prvega predsedniškega mandata leta 2013.

Obama v knjigi izraža prepričanje, da je njegova izvolitev leta 2008 sprožila val bridkih zamer med nasprotniki, ki so gnale republikansko obstrukcijo in povsem spremenile stranko, ki jo sedaj obvladuje Donald Trump.

"Kot da bi moja prisotnost v Beli hiši sprožila globoko vraščeno paniko, občutek, da se je porušil naravni red. Trump je to razumel, ko je začel širiti trditev, da nisem bil rojen v ZDA in da sem zato nelegitimen predsednik. Milijonom Američanom, ki so se preplašili črnega moškega v Beli hiši, je ponudil eliksir za njihove rasne tesnobe," piše Obama in omenja, da mu je soproga Michelle med opazovanjem izjav pripadnikov gibanja čajanke na televiziji resignirano dejala, da je očitno, da se ga bojijo.

Obama meni, da so temni duhovi sodobne republikanske stranke prišli na površje že s podpredsedniško kandidatko Johna McCaina, Sarah Palin. "V ospredje so prišli ksenofobija, antiintelektualizem, paranoične teorije zarote in antipatija do črnih ali rjavih ljudi." Obama misli, da bi McCain izbral koga drugega za podpredsedniško kandidatko, če bi vedel, kakšen vzor bo ponudila za prihodnost stranke, saj je vedno želel dati domovino na prvo mesto.

Trump je to ponesel naprej in Obama se spomni, da so leta 2010, ko je Trump prodajal teorijo o njegovem rojstvu izven ZDA, v Beli hiši to sprva vzeli kot slabo šalo in ga niso jemali resno. A Trump je z obnašanjem, ki bi ga prej jemali kot neokusno in nesprejemljivo, dobival nenehno medijsko pozornost.

"Ni bilo velike razlike med njim in drugimi republikanskimi voditelji, ki so prav tako ugotovili, da ni pomembno, ali govorijo resnico. Edina razlika med njimi in Trumpom pa je bila ta, da Trump nima nobenih zavor."

Obama piše, da si je sedanjega novoizvoljenega predsednika ZDA Joeja Bidna izbral za podpredsedniškega kandidata zato, ker je vedel, da lahko v vsakem trenutku prevzame položaj in zavrne skrbi tistih, ki so menili, da je Obama premlad. "Kar pa je bilo najpomembnejše in kar sem čutil, je to, da je Joe dostojen, pošten in zvest. Verjel sem, da mu je mar za navadne ljudi in da mu lahko zaupam."

Biden je bil Obamov posrednik za dogovarjanje s kongresom, ker je menil, da to republikanske baze ne bo tako podžgalo, kot če bi se morali republikanci pogajati s "črnim, muslimanom, socialistom", kot so razumeli Obamo.

V času, ko Trump ne prizna izida volitev, Obama opisuje tudi, kako se je obnašal nekdanji predsednik ZDA George Bush mlajši po volitvah leta 2008, na katerih je Obama zmagal prvič.

"Morda zato, ker je spoštoval ustanovo ali zaradi očetovih izkušenj, slabih spominov na njegovo tranzicijo ali zaradi preproste dostojnosti - predsednik Bush je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, za gladko tranzicijo. Njegovi hčerki Barbara in Jenna sta spremenili svoj urnik, da Malii in Sashi razkažeta Belo hišo," med drugim piše Obama in dodaja, da si je zaradi tega zadal, da se bo do naslednika obnašal enako, in se je.

Obama v knjigi priznava, da so ga tako temnopolti kot belci celo življenje obravnavali, kot da ni dovolj črn, sam pa se ni dovolj zavedal vseh rasnih problemov v ZDA. V srednji šoli mu je dekle reklo, da ga ne jemlje kot pravega črnca, podobno pa je poslušal kasneje, ko je začel politično delovati v Chicagu.

Obama se je s problemom napetosti med policijo in temnopoltimi srečal na položaju leta 2009, ko je policist skušal aretirati profesorja Henryja Louisa Gatesa na njegovem domu, ker ga je imel za vlomilca. Profesor je bil ogorčen in malo je manjkalo, da ga policist ni ustrelil.

Obama priznava, da je mislil, da bo zadeva hitro pozabljena, ampak se je zmotil. Kasneje je od tistih, ki so mu vodili ankete, izvedel, da ga je incident stal ogromno podpore med belimi volivci.

Takrat je imel govor, v katerem je izpostavil, kako je policijska obravnava za temnopolte Američane povsem drugačna od tiste, ki jo doživljajo belci, in čeprav je profesorja in policista povabil v Belo hišo in ju prepričal, da sta se rokovala, so mu na koncu zamerili eni in drugi.

V knjigi med drugim priznava, da je v Beli hiši zaradi stresa kadil na skrivaj. Piše, da je včasih pokadil do deset cigaret na dan in nenehno iskal primerno lokacijo, da lahko zvečer v miru enega pokadi.

Za odpoved kajenju se je odločil, ko ga je hčerka Malia grdo pogledala, ko je zavohala cigareto na njegovi sapi. Kajenje je opustil tako, da je nenehno žvečil nikotinske žvečilke.

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere