Boste cvrli krofe? Veste kam z odpadnim oljem? Nikar z njim v odtok!

Zlivanje olja od peke krofov ali cvrtja piščanca v odtok lahko povzroči resne težave in škodo okolju, odtočnim cevem in čistilnim napravam. Vsaka kapljica olja, ki jo zlijemo v straniščno školjko ali lijak, pomeni veliko onesnaženje površinskih voda in podtalnice.

Kako pravilno odvržemo olje?

Kot opozarja dr. Marjetka Levstek, predsednica Slovenskega društva za zaščito voda, se ljudje še vedno premalo zavedamo, da vse kar steče skozi kanalizacijske cevi, nekje konča in čudežno ne izgine, kot ne izginejo smeti, ki jih odvržemo v naravi:

»Odpadek, ki še vedno prepogosto konča v odvodnih kanalih, je tudi odpadno jedilno olje, ki je zelo koristna surovina, odvržena v kanalizaciji pa povzroča stroške in ekološko škodo ter onesnažuje vodne vire. Zato naj vam ne bo škoda časa in energije, ki ga boste porabili za zbiranje odpadnega jedilnega olja in oddaje na zbirno mesto,« in pojasnjuje: »Olje, ki se nabere na površini vode, onemogoča prehod kisika in s tem življenje vodnega živalstva in rastlinstva. Nalaga se tudi na stene kanalizacijskih cevi in s tem otežuje prehod drugih odplak, čiščenje cevi pa je zelo zahtevno, saj so pogosto zakopane globoko pod zemljo. Če konča v greznici ali mali komunalni čistilni napravi, se izloči na površino in onemogoči vnos zraka do odplak, kar povzroči slabo delovanje ali celo prekinitev delovanja greznice ali male komunalne čistilne naprave.«

Nepravilno odvrženo olje pa lahko moti tudi proces naravne razgradnje. »Če ga odvržemo med biološke odpadke, na kompost ali drugam v naravo, onemogočimo naraven razkroj in delovanje mikroorganizmov. Sčasoma se spere do podtalnice, ki je v Sloveniji glavni vir pitne vode. Ko je podtalnica onesnažena, lahko traja več sto let, da se njena kakovost obnovi ali izboljša,« opozarja Anja Bolha iz Zveze potrošnikov Slovenije in svetuje: »Potrošniku najprijaznejši način odlaganja odpadnega jedilnega olja je v uličnih zbiralnikih. To so namenske zbiralne posode, postavljene na ekoloških otokih ali samostojno na pogosto obiskanih mestih, v katere lahko prelijemo odpadno jedilno olje, v nekatere pa lahko odvržemo dobro zaprto plastenko z oljem.«

Sicer se število uličnih zbiralnikov v zadnjih letih povečuje, je žal predvsem osrednjeslovenska regija z njimi še vedno slabo pokrita. Seveda odlaganje v ulične zbiralnike ni edina možnost, kako lahko olje pravilno odvržemo. Kjer teh ni imajo potrošniki možnost za oddajo olja med akcijami zbiranja nevarnih odpadkov v premičnih zbiralnicah, ki potekajo enkrat do dvakrat na leto, večinoma spomladi in jeseni, o točnih datumih pa nas obvesti lokalno komunalno podjetje. Tretja, za potrošnika sicer najzamudnejša in logistično najzahtevnejša možnost, je oddajanje v zbirnih centrih. Kdaj lahko to storite, preverite na spletni strani vašega komunalnega podjetja.

Olje lahko uporabimo večkrat!

Več kot polovica anketirancev, ki so sodelovali v spletni anketi ZPS, olje zavrže že po prvi uporabi, 30 % ga uporabi dvakrat, nekateri tudi večkrat.

»A če uporabimo olje, primerno za cvrtje, ga ni treba zavreči že po prvi uporabi. Olje ohladimo, precedimo skozi drobno cedilo in spravimo na temnem in hladnem mestu v dobro zatesnjeni steklenici ali plastenki. Naslednjič, ko se lotimo cvrtja, preverimo, ali je olje dobilo čuden vonj, postalo temno ali se peni. Če je, ga zavržemo. Prav tako ga zavržemo, če se ob ponovnem segrevanju začne smoditi. V nasprotnem primeru ga lahko mirno uporabimo še za eno cvrtje,« svetuje Anja Bolha.

Seveda pa je pomembno tudi, da cvremo pravilno. To pomeni, da cvremo pri temperaturi 160 do največ 170 °C (vsakih dodatnih 10 °C podvoji hitrost oksidacije maščob), da živil pred cvrtjem ne solimo (sol pospešuje oksidacijo), da ne pretiravamo s sredstvi za vzhajanje in jajci v testu (olje prehitro potemni) ter da v vroče olje ne dodajamo mokrih živil (povzroči burno penjenje in pospešeno razgradnjo maščob).

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev