Center Rog: med željo po ustvarjanju in ideološkim bojem

Prazno polje dialoga

Pozivi k dialogu in medsebojnemu razumevanju se zdijo v luči minulih dni precej naivna ideja. Če neuporabniki ali neuporabnice Roga, kot se imenujejo, razumejo novi Rog kot simbol vsega, kar gre v Ljubljani narobe, zdajšnje vodstvo prepoznava nove priložnosti za vse, kar zadeva ustvarjanje - "od prvega amaterja do zadnjega profesionalca", pravi Zamida.

Sama nekdanje uporabnike vztrajno vabi, naj obiščejo Center Rog, spomnila je tudi, da jim je Mestna občina Ljubljana ponudila 600 kvadratnih metrov, ki naj bi jih oblikovali po svoje, predstavnik Ambasade Rog, nekdanji uporabnik, Miha Blažič pa enako vztrajno odgovarja, da jih prostori novega Centra Rog niso nikoli zanimali. Hočejo, da se Ljubljana spremeni, da dikcijo župana Zorana Jankovića, kako se bo cena nepremičnin v okolici novega Roga dvignila za 50 odstotkov, zamenja razmislek o dostojnem bivanju in delovanju v glavnem mestu za vse, ne le izbrane.

Ob dveh taborih so nekateri Ljubljančani in Ljubljančanke v vidni zadregi. Zanima jih novi Rog, ves lep in čist, če odmislimo četrtkove protestniške intervencije, zanima jih torej, kaj vse se bo dogajalo na 8500 kvadratnih metrov velikem prostoru in kaj v Parku izbrisanih ob nekdanji tovarni, a jim korak zastane. Bodo potem postali elita, bo trpela njihova alternativna drža? Je najbolje, da si ponavljajo, da iz inata ne vstopijo v stavbo?
Kot ob obhodu po Rogu za STA povesta Zamida in Štular, je celoten prostor koncipiran za različne profile ljudi in mestoma namenoma nedefiniran. Že Park izbrisanih, kjer so zasadili drevesa in postavili visoke grede na uporabo vsem, obiskovalcev ne usmerja, pusti jim, da so zgolj tam, v njem, kar naj bi tudi bil osnovni namen parkov, skratka, brez nenehnih animacij. Tudi Rog, sploh stekleni prizidek, je zamišljen tako, da lahko ljudje v njem posedajo, berejo, delajo za računalnikom, se pogovarjajo, obiščejo knjižnico in čitalnico, spijejo kavo.

Lahko si narediš čoln

Kljub vsemu pa naj bi bil Center Rog v prvi vrsti namenjen ustvarjalcem in ustvarjalkam. Na spletni strani se delavnice imenujejo labi, kar je v pojmovniku kreativnih industrij uveljavljen pojem, manj posvečene pa lahko zmede ali celo odvrne. Pod "labom" se skriva delavnica, proizvodni prostor, pa naj bo lesarski, kuharski, multimedijski, zeleni, 3D izdelovalnica, tekstilni, kovinski ali steklarsko-keramični.

Kako stvar deluje? Denimo, da bi rada ustvarjala v lesarskem laboratoriju, a je moje znanje klavrno. "Odlično," reče Štular in pojasni postopek. Najprej poravnam članarino v znesku 15 evrov, nato pa zakupim paket, tedenski (20 evrov), mesečni (60 evrov) ali letni (390 evrov), ki ob predhodni rezervaciji omogoča uporabo vseh strojev v vseh devetih laboratorijih. Prej je potrebno usposabljanje tamkajšnjih mojstrov in mojstric, saj je varnost na prvem mestu. Material je priporočljivo prinesti s seboj, a nekaj ga je vedno na voljo tudi v centru. Da vstopiš v delavnico, niso nujni paketni zakupi, udeležiš se lahko le kakšnega od tečajev, brezplačnih otroških ustvarjalnic in krožkov za odrasle.

"Osnovno načelo dela v delavnicah je, da z učenjem, vztrajnostjo, vedno novim vedenjem izdelamo nekaj novega, kar smo si zamislili. Da je to mogoče. Izdelate lahko tudi čoln! To je bistvo človekove kreativnosti. Najprej si nekaj zamisliš in potem s kombinacijo znanja, ustvarjalnosti in pravih orodij to tudi ustvariš," pove Štular. "Dejstvo je, da je rokodelskih znanj vse manj, tehničnega pouka, kot smo ga imeli mi, z vsemi žagami vred, v osnovnih šolah ne poznajo več, pa je to zelo koristno," doda Zamida.

Nujno se jima zdi, da v delavnice pritegnejo čim več otrok in mladih, saj gre za neke vrste kulturno vzgojo - naučiš se, kako nekaj nastane, koliko materiala je potrebnega, koliko znanja in koliko časa. Potem vse bolj ceniš in težje zavržeš.

Ustvarjalne delavnice se bodo odpirale postopoma, a do januarja naj bi po oceni Štular zaživele vse. Do takrat dvakrat tedensko potekajo vodstva, tako po delavnicah kot po celotnem centru. Stavba je prilagojena gibalno oviranim, za slepe in slabovidne so povsod integrirane taktilne oznake. Za vse tiste, ki so jim spletne prijave tuje in se o obisku delavnice in včlanitvi raje pomenijo v živo, v centru ves čas deluje informacijska točka.

Zelo veliko zanimanja vlada tudi za tekstilno delavnico, tam bo delovalo tudi veliko krožkov, pove Štular. Vezilni krožek bo vodila priseljenka, ustvarjalka iz Afganistana, vznemirjenje vlada tudi pri društvu ljubljanskih klekljaric, ki prav tako vabijo v svoje vrste. Eden osnovnih namenov skupnih proizvodnih prostorov je, pravi Štular, da se ljudje med seboj povezujejo, si svetujejo, izmenjujejo ideje.

Studii po principu kroženja

Prav izmenjava idej naj bi družila tudi uporabnice in uporabnike studiev, vseh je 20 in v vsakem bodo delovale projektne ekipe z dvema ali petimi člani in članicami. V drugem žanru umetnosti bi jih imenovali ateljeji. Aktualni javni razpis vabi vse, ki delujejo v urbanem rokodelstvu in obrti, produktnem in modnem oblikovanju, arhitekturi in inženirstvu in v polju uporabnih umetnosti. Studii so brezplačno na voljo od enega do treh let, kar omogoča krožno rabo in dostopnost večjemu številu ustvarjalk in ustvarjalcev.

Tu so še bivalni studii za tuje ustvarjalce in tiste, ki delujejo v Sloveniji na obrobju ali v zamejstvu. Štular še posebej omenja program Mladi Rog, namenjen perspektivnim mladim med 17. in 28. letom, ki razvijajo lastne projekte. Izbranih deset ustvarjalk in ustvarjalcev bo eno leto brezplačno in ob podpori mentorjev lahko uporabljalo vse proizvodne delavnice, na voljo pa jim bo tudi skupni delovni prostor. Pogosto se namreč zgodi, da se prav ta generacija v ustvarjalnem smislu izgubi. Po šolanju morajo vstopiti na trg dela, nemalokrat začno, denimo, z delom v lokalih. Ker nimajo pogojev in sistemske podpore, je ustvarjanje na stranskem tiru, ponazori sogovornica. V tem kontekstu velja omeniti Univerzo v Ljubljani kot partnerico Centra Rog. Okoli deset fakultet bo v prostorih Roga izvajalo praktične seminarje s študenti in meddisciplinarne projekte.

Trgovine in kulinarika

Neuporabniki Roga zdajšnjemu vodstvu med drugim očitajo, da so v prostore umestili restavracijo, vegansko delikateso, kavarno, spodnje prostore ob Petkovškovem nabrežju pa oddali privilegiranim ustvarjalcem in ustvarjalkam. Argument Zamide, da se stroški najemnin vračajo v neprofitni program Roga, ne zadovolji nasprotne strani. Kar ni čudno. To so med drugim tisti, ki so v teh prostorih še pred nekaj leti skupaj z begunci dnevno pripravljali 30 brezplačnih kosil in se menili, kam bi šli z ljudmi, ki so ostali brez vsega, na izlet in kdaj na upravno enoto. To niso "mejkerji", kot v zdajšnjem Rogu kdaj imenujejo ustvarjalke in ustvarjalce, ki med odmorom posedajo na terasi s pogledom na Ljubljanico.

Četudi Zamida in Štular poudarjata, da z nekaterimi nekdanjimi uporabniki Roga še vedno sodelujejo, se zdi scenarij nenadne harmonije nemogoč. Danes bodo v Centru Rog začeli s sanacijo škode, ki je nastala ob četrtkovih protestih, zato bo poslopje zaprto do 6. novembra.

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj