Dražje kot je vino, boljše se nam zdi (razkriva ameriška raziskava)!

In zato morda niti ne bodo tako zelo presenetili izsledki nedavne študije, ki so jo objavili v reviji Food Quality and Preference. Ti so namreč pokazali, da ima cena pravzaprav veliko opraviti tudi z užitkom, ki ga izkusimo ob pitju žlahtne kapljice.

Še več. Izkazalo se je, da dražja kot je steklenica rujne, boljšega okusa 'postane' vino.

"V primeru, ko cena ni bila znana, se ocene kvalitete niso veliko razlikovale glede na siceršnje ocene kvalitete vina. V trenutku, ko so se raziskovalci 'poigrali' s cenami in te lažno dvignili tudi za najbolj cenena vina, pa so ocene kvalitete drastično narasle," sporočajo avtorji študije.

"V vinu morda resnično je lahko resnica, vendar pa je subjektivna izkušnja močno odvisna tudi od lističa s ceno."

Psihološki fenomen, na katerega so postali pozorni raziskovalci, seveda ni rezerviran zgolj za vina.

Leta 2014 je študija Univerze Cornell pokazala, da se ocene restavracij in lokalov s hrano gibljejo v skladu s povprečno višino tam izdanega računa. Višje kot so bile cene obrokov, višje so bile nato ocene restavracij.

Nekaj podobnega je pokazala tudi študija protibolečinskih zdravil iz leta 2005, ki so jo objavili v reviji Marketing Research. Izkazalo se je, da so 'dražja' zdravila po ocenah sodelujočih bolj učinkovito 'odpravila' bolečino.

Ko gre za vino, pa gre vendarle dodati še eno:

Psihološki učinek vendarle ne deluje tudi obratno. Če je dražje ceneno vino pridobilo na subjektivni oceni kvalitete, pa znižane cene dragih vin na uporabnike niso imele slabšalnega učinka. Ali povedano z drugimi besedami: ceneno vino se nam z višjo ceno lahko zdi boljše, kot je, medtem ko dobro vino navkljub nižji ceni ostane dobro vino.

The bigger the price tag on your bottle, the more you'll enjoy the contents, says new research.https://t.co/aku5SekXB2

— Eat This, Not That! (@EatThisNotThat) April 12, 2021

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj