Festival dokumentarnega filma v 20. izdaji tudi o lepih plateh sveta

Festival bo minil ob treh obletnicah: poleg lastne 20-letnice bo slovenska Amnesty International, ki podeljuje nagrado najboljšemu filmu na temo človekovih pravic, dopolnila 30 let, njena žirija pa bo nagrado razglasila desetič, je na današnji novinarski konferenci povedal Simon Popek, vodja filmskega programa v Cankarjevem domu, kjer festival poteka.

V tekmovalnem programu bo mogoče videti Debatni krožek avstrijskega režiserja Bernharda Braunsteina, ki je v knjižnici znamenitega pariškega centra Pompidou portretiral vsakotedenska srečevanja ljudi vseh narodnosti, ras in veroizpovedi, da bi se naučili francoščine; romunski film Mrtvi narod, v katerem Radu Jude spregovori o odgovornosti romunskega naroda v holokavstu pred in med drugo svetovno vojno; koprodukcijo O očetih in sinovih Talala Derkija o indoktriniranju otrok za džihad; nizozemski film Tujec v paradižu Guida Hendrikxa, ki pogleda na begunsko problematiko z vidika desničarske retorike, liberalnega aktivizma in pravil evropske migrantske politike; ter Zahodno od reke Jordan izraelskega režiserja Amosa Gitaia o trenutnem odnosu Izraela do Palestine.

Po Popkovem mnenju so nekateri bolj, drugi manj povezani s tematiko človekovih pravic, o najboljšem pa bo odločala tričlanska žirija, v kateri bodo Ula Furlan, Dejan Babosek ter Bill Shipsey iz Velike Britanije.

Film Debatni krožek, v katerem so med učenjem jezika retorično enakovredno zastopani vsi razredni sloji, je po Popkovem mnenju, kot je zapisal v programski knjižici, primer, ki kaže na to, da je "svet lahko tudi lep, samo televizijska poročila je treba odklopiti". Takšen pa je tudi Ex Libris Fredericka Wisemana, ki skozi podobo newyorške javne knjižnice prikaže ZDA v popolnoma drugačni obliki od "medijskega kričaštva".

Sekcijo Miti, ikone, mediji bosta dopolnila irski film Najbolj oddaljen Emer Reynolds o verjetno največjem dosežku človeštvu - sondah Voyager I in II, ki ju je Nasa poslala v vesolje leta 1977, ter brazilski film V napeti sedanjosti, ki skozi osebno zgodbo naslika dogodke leta 1968 - od praške pomladi do študentskih protestov.

Med aktualnimi in družbenokritičnimi dokumentarci izstopajo Čistilci Hansa Blocka in Moritza Riesewiecka o fenomenu lažnih novic na spletu in presojanju o ustreznosti vsebine, preden se na njem pojavi, ter Družba zastonj kosil Christiana Toda o znova popularnem predlogu za uveljavitev univerzalnega temeljnega dohodka. Morje morje (J.P. Sniadecki, Joshua Bonnetta), za Popka morda najljubši film prihajajočega festivala, pa obravnava mejo med ZDA in Mehiko ter usodo ljudi, ki jo skušajo prečkati.

Retrospektiva bo posvečena latvijski vodilni sodobni dokumentaristki Laili Pakalnina, ki bo tudi gostja festivala, pričakujejo pa še nekaj gostov iz Srbije, med njimi režiserja Milo Turajlić ob filmu Druga stran vsega o portretu Srbije in razpadu Jugoslavije ter Borisa Mitića ob satiričnem dokumentarcu na temo "niča" Sladki nič. O tematikah nekaterih filmov pa bo govora tudi po projekcijah: o univerzalnem temeljnem dohodku s sociologom Srečom Dragošem, o dogodkih maja 1968 s filozofom in sociologom Pavlom Zgago, o Voyagerju z astronomom Tomažem Zwitterjem ter o begunski problematiki z glasbenikom in aktivistom N'tokom.

Iz domače produkcije je Popek izbral sestri Majo in Ido Weiss. Prva se bo predstavila skozi lasten portret v filmu My way 50 - Med iskanim in najdenim svetom, druga je v svojem prvencu Peter vs. Harry portretirala sestrinega moža, glasbenika, snemalca, scenarista in režiserja Petra Braatza. Njuni projekciji 20. marca bo uvedla okrogla miza o ženskah v filmskem sektorju.

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev