Po skoraj 30 letih pravnih sporov: glasba nostalgične skupine zdaj končno tudi na tej platformi ...

Diskografija Branimirja Štulića - Johnnyja in skupine Azra je po novem dostopna na pretočnih platformah Spotify in Deezer. Na njih je mogoče najti vse studijske in koncertne albume Azre ter tri solo albume Štulića, ki zaradi njegovega spora s hrvaško založbo Croatia Records, naslednico Jugotona, doslej niso bili dostopni v digitalni obliki.

Štulić, kitarist in pevec za časa nekdanje Jugoslavije priljubljene zagrebške skupine Azra, je ostro nasprotoval objavi teh del na pretočnih platformah. Na omrežju YouTubu ima svoj kanal, kjer deluje pod imenom Petar Petrović, tam pa deli le izbrane pesmi. Od založbe Croatia Records je pred več kot desetletjem prek svojih odvetnikov zahteval najmanj 25 milijonov evrov odškodnine zaradi kršenja avtorskih pravic.

Croatia Records je pravna naslednica Jugotona, ki je bil glavni producent glasbenih posnetkov v nekdanji Jugoslaviji. Azra je trdila, da Croatia Records nima veljavnih pravic na fonogramih, ki jih je pred letom 1991 oz. pred razpadom Jugoslavije ustvaril Jugoton, ker da se te pravice niso pravilno prenesle v novo pravno ureditev.

Hrvaško upravno sodišče je leta 2021 razsodilo, da Croatia Records ni pravilno privatiziral Jugotona, pa tudi, da vrednost fonogramov oz. originalnih posnetkov, na podlagi katerih nastajajo novi posnetki in kompilacije, nikoli ni bila ocenjena. Kot je še ugotovilo sodišče, Croatia Records ni zakoniti lastnik fonogramov, ki jih je Jugoton ustvaril pred letom 1991. Fonogrami so namreč nastali v času Jugoslavije, ko so veljala drugačna pravila glede lastništva in avtorskih pravic, Croatia Records pa da po razpadu Jugoslavije ni izkazala veljavnega pravnega prenosa lastništva nad fonogrami z Jugotona na Croatia Records.

Štulić se je rodil leta 1953 v Skopju, odraščal pa je v Zagrebu, kjer je tudi zaslovel kot eden glavnih predstavnikov jugoslovanskega novega vala. Skupino Azra je ustanovil v Zagrebu konec 70. let minulega stoletja. V Utrecht na Nizozemskem se je preselil leta 1986, na samostojno glasbeno pot pa je stopil leta 1989. Po izbruhu vojne se je zavil v molk in zavrnil vsa povabila, naj se vrne v Zagreb ali Beograd.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču