Intervju z legendarnim violinistom, ki s prepletom klasične in sodobne glasbe navdušuje množice po vsem svetu.
David Garrett, svetovno znani violinist, ki suvereno prepleta klasično in sodobno glasbo, 23. aprila v okviru turneje Millennium Symphony ponovno prihaja v Slovenijo – v Ljubljani bo nastopil v Areni Stožice.
V ekskluzivnem intervjuju za Metropolitan je spregovoril o svojih glasbenih začetkih, izzivih prilagajanja popularnih skladb za violino, odgovornosti ob igranju dragocenih instrumentov in željah za prihodnje nastope, razkril pa nam je tudi, kako se sooča s težavami ter kako ga pri ustvarjanju navdihujejo sodobne tehnologije.
Violino ste začeli igrati zelo zgodaj, sprva po zgledu starejšega brata Alexandra, ki je tedaj obiskoval ure violine. Je kakšen dogodek iz zgodnjih let posebej 'zacementiral' vašo strast do tega instrumenta in vas usmeril na pot, po kateri hodite danes?
Vedno sem rad opazoval violine. Naokoli je bilo veliko instrumentov, zato se je lahko hitro razvila strast do tega, hkrati pa je bil to tudi način komunikacije z očetom. To pomeni, da je bila to tema, o kateri sva se lahko pogovarjala tudi zunaj glasbe. Mislim, da je bilo to tisto, kar me je navdušilo.
Iz čudežnega otroka klasične glasbe ste se razvili v 'crossover' umetnika, ki združuje rock in klasično glasbo. Kaj vas je motiviralo za raziskovanje te kombinacije in kako ste našli pravo ravnovesje med spoštovanjem tradicije in vključevanjem inovativnih idej?
Mislim, da ravnovesja niti ni treba iskati. Glasba temelji na spoštovanju, in to na katerem koli področju: klasičnem ali kakšnem drugem. Začeti moraš z integriteto in spoštovanjem in ko je temu zadoščeno, si v odlični poziciji, da greš tudi izven klasične glasbe in narediš kaj dobrega – nenazadnje imaš dobre namene in si dober glasbenik, kar pomeni, da lahko ustvariš nekaj posebnega.
Tako da se mi je to zgodilo zelo naravno, prehod ni bil prehod v smislu "zdaj bom delal nekaj takšnega", ampak bolj zato, ker sem bil radoveden, veliko sem poslušal, preizkušal stvari, tudi tiste, ki niso delovale ali mi niso bile všeč. Iskal sem nekaj, v čemer sem bil dober, predvsem pa nekaj, kar mi je prinašalo veselje. Nisem imel torej načrta, da bom postal 'crossover' umetnik, sem se pa zanimal za druge glasbene smeri, želel sem jih raziskati predvsem zase. Potem pa sem ob tem tako užival, da sem pomislil, da bi bilo morda zabavno tudi za občinstvo.
Katero sodobno pop ali rock skladbo je bilo največji izziv prilagoditi za violino in zakaj?
Vsaka skladba bi morala biti izziv. Če ni, ne daješ vsega od sebe. Ko začnem nekaj delati in gre prelahko, se vedno izkaže, da nekaj ni povsem v redu. Zelo dobro in zahtevno je bilo denimo delati Shape of You. Zame je izziv vedno povezan s tem, da se imam med ustvarjanjem dobro. Izziv vedno zveni kot nekaj negativnega: trdo delo, garanje, znoj in solze – vendar je zame v resnici nekaj pozitivnega, navdihujočega: kot reševanje uganke, v kateri res uživaš.
Leta 2022 ste na dražbi za vrtoglavih 3,5 milijona dolarjev kupili znamenito Guarnerijevo violino iz leta 1734. Kako bi opisali trenutek, ko ste jo prvič igrali? Je takoj izpolnila vaša pričakovanja ali ste se morali najprej navaditi nanjo?
V zvezi s tem imam zabavno zgodbo, saj sem šel v Pariz, da bi jo preizkusil, vendar sem imel takrat težavo z levo roko, natančneje z levim mezincem, ki ga nisem mogel uporabljati. Ko sem jo prvič igral, sem bil torej dejansko zelo oviran in je niti nisem mogel pravilno igrati, ker sem imel razpoložljive samo tri prste leve roke. Ampak nekako sem imel občutek, da je prava zame in violino sem vseeno kupil. Tako da je bila nekakšna ljubezen na prvi pogled – s tremi prsti leve roke. (smeh)
Pogosto nastopate na spektakularnih lokacijah po svetu – od zgodovinskih amfiteatrov do sodobnih aren. Obstaja lokacija, kjer bi radi nastopili, pa še niste imeli priložnosti?
Sanjska lokacija … Hollywood Bowl v Los Angelesu. Zagotovo ena od lokacij. To bi bilo spektakularno.
Če bi lahko nastopili z enim klasičnim skladateljem in eno sodobno rock zvezdo, koga bi izbrali in katero skladbo bi odigrali skupaj?
Verjetno bi izbral glasbenika, ki je igral več instrumentov. Ne vem, če bi izbral prav sodobno rock zvezdo, bliže so mi starejši ustvarjalci, kot je pokojni Prince, saj je bil zelo vsestranski na mnogih instrumentih. Od klasičnih skladateljev pa bi verjetno izbral Mozarta, ker je bil odličen na violini in klavirju, ali pa morda Paganinija, ki je bil violinist, ampak tudi odličen kitarist. Torej, Prince in Paganini ali Prince in Mozart. (smeh)
Kaj je pomembno vplivalo na vaš ustvarjalni pristop? Lahko iz sveta glasbe ali širše.
Prvo, na kar pomislim, je to, da smo z digitalno glasbo dosegli povsem novo raven ustvarjalnosti, ki jo lahko raziskuješ sam. Programi, kot so Pro Tools in Logic, možnost imeti celoten orkester z dobrim zvokom ali bend, različne vrste zvočnih posnetkov, kitarskih zvokov ... vse to je neverjetno. To pomeni, da si lahko ustvarjalen do maksimuma, ko gre za snemanje demo posnetkov za album. Demo posnetek lahko praktično pripelješ do 99,5 odstotka zvoka vrhunske studijske produkcije. To je nekaj, kar se je za časa mojega življenja, v zadnjih 10, 15 letih zelo spremenilo. Čudovito je, da lahko toliko ustvariš že na računalniku, še preden stopiš v snemalni studio.
Morda vas zanima tudi:
- O življenju rock zvezdnika s Slovencem, ki nastopa na največjih odrih na svetu
- Kje je pevec hita 14 let po svetovni uspešnici?
Leta 2018 ste morali zaradi hernije diska odpovedati koncerte, nastopati niste mogli dolgih osem mesecev. Še en prisilni premor za glasbenike je napočil v času covida-19. Kako so ti časi spremenili vaš pogled na nastopanje in osebno počutje?
No, v resnici ni šlo za osem mesecev, odpovedal sem približno dva meseca turnej, preostali del leta pa nastopi tako ali tako niso bili načrtovani. Seveda sem si nato dovolil, da v tistem obdobju nisem načrtoval novih nastopov, saj sem želel biti stoodstotno pripravljen za nadaljevanje.
Zdravje je seveda najpomembnejše, zato moraš najti načine, kako ostati zdrav, vzdrževati dobro telesno pripravljenost, ne pretiravati s slabo hrano in živeti najbolj zdravo, kar lahko. Življenje je že tako dovolj naporno, ko si večino časa na poti, praktično brez stikov s prijatelji, družino, tako da je to tudi psihično zahtevno. Zato moraš razviti dobro strategijo, nekaj, kar deluje zate.
Kaj vam je v času, ko niste mogli nastopati, pomagalo ohranjati pozitivno naravnanost?
Nisem negativna oseba, po naravi sem borec. V življenju sem se že prebil skozi mnoge izzive in če sem povsem iskren, je bila težava z diskom eden najmanj zahtevnih izzivov v mojem življenju, bilo je le vprašanje časa, kdaj si bom moral vzeti premor.
Se spomnite priložnosti oziroma trenutka, ko vas je reakcija občinstva med nastopom res presenetila ali globoko ganila?
Prepričan sem, da je bilo takšnih trenutkov veliko, toda stvar je v tem, da jih redko vidim ali doživim. Občinstva žal ne vidim prav veliko, ne le med 'crossover' nastopi, ampak tudi med klasičnimi koncerti. Na odru si pod žarometi, zato morda vidiš le prvi dve, tri vrste, in če sem iskren, moraš pozornost na odru bolj usmerjati v igranje in spremljanje dogajanja na odru kot pa opazovanje reakcij občinstva.
Kaj pričakujete od občinstva v Ljubljani? Zadnjič ste bili tukaj leta 2018, še pred covidom-19. Ste bili zadovoljni z energijo v dvorani?
Vedno se veselim nastopov v državah, ki niso moja domovina. Saj veste, ljudje se v vsaki državi odzivajo nekoliko drugače, kar se mi zdi fascinantno. Zanimivo se mi zdi tudi, kako določene skladbe različno delujejo na različnih koncih.
Gotovo pa lahko rečem, da se zelo veselim nastopa v Ljubljani tudi zato, ker imava z Ljubljano dolgo skupno zgodovino. Tu se je odvil eden mojih prvih klasičnih koncertov, takoj po končanem študiju na Juilliardu ali celo še vmes, ko sem izvedel Sibeliusov koncert. Mesto tako zelo dobro poznam in veselim se ponovnega obiska.
