Vlado Kreslin: "Na žalost pri nas še zmeraj vlada miselnost, da je delo le takrat, ko teče znoj s čela"

Tista črna kitara in klobuk na glavi sta skozi leta postala zaščitni znak Vlada Kreslina. Njegova glasba, ki jo prinaša s prekmurskih ravnic, nas vedno znova poboža in nahrani dušo, njegove pesmi znamo na pamet in njegova močna energija na odru je zelo nalezljiva.

Te dni se priljubljeni prekmurski glasbenik s skupinama Mali bogovi in Beltinška banda pripravlja na svoje tri tradicionalne koncerte v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, kjer vsakič znova očara in navduši svoje občinstvo. Tudi tokrat ne bodo manjkale skladbe iz bogatega Kreslinovega opusa, na odru pa se mu bodo pridružili Teo Collori in Momento Cigano. 

A še preden obiskovalci prisluhnejo, kaj jim je Vladek, kot mu pravijo Slovenci, pripravil letos, si v nadaljevanju preberite pogovor, ki smo ga imeli z njim. Med drugim nam je zaupal, kako bogata je njegova zbirka klobukov, ali se mu bo tudi letos na odru pridružil oče in kaj najraje počne, ko potrebuje čas zase.

Kako bogata je vaša zbirka klobukov? Vam je kateri še posebej pri srcu? Skriva kateri kakšno zanimivo zgodbo? 

Pred devetimi leti sem imel pred koncertom v Cankarjevem domu razstavo šestdesetih klobukov, takrat sem tudi štel toliko let. Do danes se je že nabralo več klobukov in več let. Vsak klobuk imajo svojo zgodbo, saj jih zbiram na različne načine: nekatere kupim, nekatere zamenjam, druge dobim za darilo. Tako je eden od njih še vedno rdeč od vina, ki je teklo na moji poroki pred sedemindvajsetimi leti.

Katera zvrst glasbe je vam najbolj blizu? Na katero se radi zavrtite na zabavah?

Na zabavah ne plešem, uživam pa v glasbi, ki jo poslušam tudi doma. Ne ločim glasbe na dobro in na "tisto za zabavo".

Kaj je bilo odločilno, da sta se iz rockerja prelevili v kantavtorski melos?

Pravzaprav se niti nisem. Včasih stopim na oder sam s kitaro, drugič pa s svojim električnim bandom Mali bogovi.

Od višine se zvrti ste skupaj z zasedbo Martin Krpan zakuhali uspešnico. Pozneje jo je na novo preoblekla Siddharta. Katera različica je vam ljubša?

Zdaj obstaja že kar precej različic te pesmi. S Siddharto smo jo posneli pred dvajsetimi leti. Sicer mi je pa najbližja takšna, kot jo izvajamo z Malimi bogovi.

Najljubši verz iz vaših pesmi? Zakaj? Nosi kakšen poseben pomen, zgodbo?

Zadnje čase mi je najbolj zabaven stih iz pesmi "Včeraj sem sanjal", ki opisuje sanje in pravi: ... "Hodila sva po neki široki cesti, ali je bila to puščava, bolj kot morje, tako rdeče, kot tvoja obleka, na obali pa občina, prava občina." Spomni me na dalmatinske otoke.

Katero svojo pesem najraje zapojete in katera vam že po domače rečeno ''preseda, najeda''?

Tistih, ki mi ne ležijo, oz. se slabše počutim z njimi, običajno ne izvajam. Sicer pa težko preskočiš pesem, ki jo občinstvo srčno pričakuje.

Vaša žena je nekoč dejala: "Včasih se kar kam odpeljeva, da lahko v avtu neobremenjeno debatirava." Ali to še počneta? Kakšnih tem se dotikata?

Seveda. Voziva se, klepetava o vsem živem. Lepo je imeti duhovito in modro sopotnico. Privilegij, pravzaprav.

Vrata doma ste odprli ukrajinski violinistki in z njo tudi nastopali. Kaj se je zgodilo z njo? Je še pri vas? Bi ponovili to srčno gesto? Sta skupaj kaj posnela?

Bohdana je še vedno pri nas. Vadi, nastopa, vpisala se je na konservatorij. Nastopila je z nami na koncertu, avgusta v Križankah.

Kako gledate na slovensko glasbeno sceno? Ob poplavi mladih bandov nas verjetno ni treba skrbeti za prihodnost slovenske glasbene scene. Kako jo vi trenutno doživljate?

Opažam ogromno odličnih novih avtorjev in bandov, no, tudi malo starejših, seveda. Včasih me slovenska glasbena scena spomni na športno. Ogromno življenja in talenta na relativno majhnem prostoru.

Kateri slovenski izvajalec, skupina je vaš najljubši/-a? Kateri je zadnji koncert, ki ste ga obiskali?

Med mojimi slovenskimi favoriti so prav gotovo Prismojeni profesorji bluesa. Imel sem srečo, da sem nastopil z njimi na koncertu Klemna Klemna. Slovenske bande vidim običajno na koncertih, kjer nastopamo z ramo ob rami.

Na odru se vam večkrat pridruži tudi vaš oče Milan Kreslin. Vas bo spremljal tudi tokrat v Cankarjevem domu? Ste bili od malih nog tako močno povezani z očetom?

Moj oče Milan Kreslin je nastopal z Beltinško bando enaintrideset let. Pred kratkim je preštel vse koncerte, bilo jih je 780. Še lani je kraljeval na odru v Cankarjevem domu. Letos ga žal ne bo. Težko bi rekel, da sva se v mojih mladih kaj posebej "po rokah nosila". Bila sva korektna eden do drugega. Zadnja leta pa sva se, hvala bogu, precej zbližala.

Kaj vam pomeni glasba?

Hm. Zadnjič je ležala kitara na kavču, pa mi je žena rekla: "Povej svoji ljubici, naj se odmakne, ker bi se žena rada usedla!"

Kam se najraje umaknete, ko potrebujete čas zase in kaj najraje počnete?

Berem knjige, brkljam po vrtu, po kitari, odpeljem se v Prekmurje.

Serijo treh koncertov v Cankarjevem domu ste poimenovali ''Vse se da'', po svoji uspešnici. Je s kakšnim posebnim namenom?

To je naslov skladbe, ki morda odraža trenutno stanje duha v deželi. Oziroma si želim, da bi ga.

Junija ste od predsednika Pahorja prejeli red za zasluge za izjemen ustvarjalni prispevek k slovenski glasbeni umetnosti. Kaj vam pomeni ta nagrada/priznanje?

Vsako priznanje je treba spoštovati, ne pa podrejati svojega delovanja hlastanju po njih. Če jih ni, ne pomeni, da si na napačni poti.

Kaj vam več pomeni: nagrade ali razprodani koncerti in zadovoljni poslušalci? 

Kaj naj rečem, nagrado vam da izbrana komisija, razprodane koncerte pa neizbrana množica.

V zadnjem času si za različne propagande vse več ljudi 'izposoja' vaše verze. Vas to zelo moti ali si štejete v čast? Vas je sploh kdo poklical za dovoljenje?

Vsaka taka izposoja je neke vrste kompliment. Za vsako resnejšo propagandno akcijo je to seveda urejeno, čeprav se je tudi tu prav pred kratkim zgodil zdrs. S Televizije Slovenija so me pred leti prosili za dovoljenje, da se TV-oddaja imenuje Spet doma, z Radia Slovenija za naslov oddaje Sami naši itd. Se pa moji citati pogosto pojavljajo tudi na kakih lokalno omejenih predvolilnih plakatih, tudi letos so se. Običajno ne reagiram, me pa skrbi, kako zelo tudi lokalni politiki ne razumejo avtorskega dela in si ga mirno "izposodijo". Na žalost pri nas še zmeraj vlada miselnost, da je delo le takrat, ko teče znoj s čela.

Vaši decembrski koncerti v Cankarjevem domu so en za drugim. Po čem se razlikuje prvi od drugega ali tretjega? Je to odvisno od občinstva in njihove energije? Se bojite, da boste tretji dan že preveč utrujeni, ali vas na nogah drži adrenalin?

Na naših tradicionalnih koncertih v Cankarjevem domu že 31 let običajno gostimo tudi goste. Letos bodo to Teo Collori in Momento Cigano.

Pred nekaj leti smo si privoščili razkošje, da so vsi trije koncerti bili popolnoma drugačni, z drugimi gosti in programom. Včasih samo zamenjamo kakšno pesem. Seveda je pri vzdušju koncerta pomembna tudi energija občinstva. Vseh trideset let do zdaj smo vedno zdržali in izpeljali vse koncerte. Res pa je, da se zadnje čase bojim, da kdo v širši ekipi ne zboli.

Je naporno za izvajalca imeti tri zaporedne koncerte? Ali z leti opažate, da potrebujete več regeneracije po koncertu?

Hvala bogu, niti ne opazim bistvene razlike. Ali pa sem pozabil, kako lažje je bilo nekoč, haha. V začetku je vse več ali manj ležalo na mojih ramenih, zdaj imam okrog sebe krasno ekipo, tako da mi je po svoje celo lažje.

Ko želite nekoga naučiti nekaj v prekmurščini, za katero besedo/besedno zvezo se odločite in zakaj prav to? 

Povabim ga na koncert Beltinške bande, pa si naj izbere kaj iz katere od prekmurskih pesmi.

Magnifico je pred kratkim napovedal, da bo imel letos zadnji božični koncert. Se bo vaša tradicija nadaljevala ali ste tudi vi že pomislili na zaključek?

O tem nismo razmišljali, preveč uživamo v igranju.

Drugo leto obeležujete okroglo obletnico, 70 let. Pripravljate kaj posebnega?

Glede na to, da je vsak koncert nekaj posebnega, me pa res že malo skrbi kaj naj pripravim.

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc