Najbolj osebni pogovor z Nacetom Jordanom iz Joker Out: "Hotel sem opravičiti to, da sem v bendu"

Ko se je Nace Jordan pred dvema letoma pridružil skupini Joker Out, si verjetno ni mislil, da bo v samo dveh letih doživel tako bogato glasbeno popotovanje. V tem času je s skupino nastopil na Evroviziji, njihova pesem Carpe Diem pa je kot magnet osvojila srca tujih poslušalcev. Sledila je dolga evropska turneja, ustvarjanje novega glasbenega materiala v Londonu in pozneje v Hamburgu. Za fanti je tudi bogato festivalsko poletje. 

Leto in pol, odkar se je vse začelo z evrovizijsko Carpe Diem in do danes, so Nace Jordan, Bojan Cvjetićanin, Kris Guštin, Jan Peteh in Jure Maček zaokrožili z novim albumom Souvenir Pop, ki bo izšel 15. novembra. Na njem je zbranih 10 pesmi v slovenskem, angleškem in srbskem jeziku.

"Iz vsakega potovanja po navadi vsak od nas vzame za domov neki spominek oziroma tako imenovan 'souvenir'. To v bistvu predstavlja Souvenir Pop," pojasni naš tokratni sogovornik Nace, s katerim je beseda tekla o nastanku novega glasbenega materiala in njegovih glasbenih začetkih, izvedeli pa smo tudi, po kom je njegov novi družinski član dobil ime, kakšno hrano obožuje in koliko let že ne pije alkohola.

Rokerski basist, ki ne pije alkohola

Nace Jordan je odraščal v Kranju. Mogoče je bil pred dvema letoma še za marsikoga novinec na glasbeni sceni, ampak Nace se je pred prihodom v skupino Joker Out z glasbo profesionalno ukvarjal že več kot 10 let. Sodeloval je z večino slovenskih glasbenih izvajalcev, med katerimi so Jan Plestenjak, Samuel Lucas, Katarina Mala … in kot pravi sam, je vsaj "enkrat v življenju na instrumentu spremljal vse glavne slovenske izvajalce".

Z 18 leti je odšel igrat na križarko, kjer si je nabral neprecenljive izkušnje. V šoli se je vedno zavzel za šibkejše, pa čeprav je včasih to pomenilo, da je sam potegnil ta kratko. Simpatičen in skoraj vedno dobre volje priznava, da ima tudi on kdaj slab dan.

"Zagotovo sem pozitivna oseba, ampak imam pa tudi dneve, ko sem pravo nasprotje samega sebe in takrat ni nič dovolj dobro, nič ni v redu, vse je zanič. V bistvu takšen, ko sem na odru, sem tudi zasebno. Ko sem slabe volje, se to tudi hitro opazi, ker ne znam tega zakriti. Kar mogoče ni vedno najboljše." (nasmeh)

Poleg glasbe ga navdušuje tudi kuhanje, kjer svoj ustvarjalni pristop prenaša na pripravo jedi – predvsem obožuje jedi s polento in raziskuje nove recepte brez glutena. Pred leti se je s prijateljem celo prijavil na tekmovanje v kuhanju golaža v Kranju, kjer sta zmagala. Še danes doma hrani medaljo s kotličkom. Čeprav se je navadil na živila brez glutena, pa mi z žarom v očeh prizna, da včasih pogreša res "dober, sveže pečen krof".

Med pogovorom nam Nace zaupa, da že 10 let ne pije alkohola. Če ga kdo spodbudi, naj spije kaj močnejšega, ga hudomušno zavrne: "Ko se ti bo rodil otrok, bom nazdravil na njegovo zdravje." In tega se drži. Mogoče nazdravi dvakrat na leto, ob kakšni res posebni priložnosti ali večerji.

Skupini se je pridružil brez večjih pričakovanj

Njegova integracija v skupino se je zgodilo bliskovito hitro. "Ko sva se z Bojanom (Cvjetićaninom) dobila na pijači, mi je omenil, da skupino zapušča Martin in da iščejo novega člana. Po njegovih besedah sem bil jaz najprimernejši za to in želeli so se dobiti z mano v placu (prostoru za vaje, op. a.), da bi skupaj nekaj zaigrali. To je bilo v bistvu pred koncertom v Križankah (9. september 2022). Na začetku sem bil previden, ker sem bil že v položajih, kjer sem prišel v nek band, pa se nismo ujeli. Biti v skupini ni preprosto. Takrat sem Bojanu rekel: 'Dajmo se dobit in se malo potipat'. Pred tem nisem poznal preostalih članov. Pristopil sem malo zadržan, brez večjih pričakovanj," opisuje začetke sodelovanja s preostalimi člani skupine Joker Out.

"Nato smo malo skupaj igrali. Po Križankah se nekaj časa nismo videli, ker je Kris šel na potovanje v Peru. Ko se je vrnil, smo šli spet na vaje, ker nas je čakal že nastop. Martin se je odločil, da ne bo več igral, jaz še nisem bil uradno član benda, sem pa šel z njimi igrat." In ostalo je, kot radi rečemo, le še zgodovina.

"Želel sem upravičiti to, da sem v bendu"

Novi tretji album skupine Joker Out Souvenir Pop je za Naceta še posebej dragocen, saj, kot že rečeno, je to njegov prvi album, ki ga je ustvaril skupaj s preostalimi člani.

"Mogoče sem težje spal zadnje noči, ko smo zaključevali album. Morda sem zaradi tega bil še toliko bolj nervozen, ker sem hotel upravičiti to, da sem v bendu in da so nastale neke nove dobre pesmi. Na primer singel Carpe Diem, ki je bil odlično sprejet, prav tako Šta bih ja in Bluza, ki sta meni odlična komada. Tudi za preostale pesmi na novem albumu si želim enako. Bolj kot ne sem čutil neki pritisk, da mora ta album biti res dober."

Nova plata ima seveda pridih tujine, saj poleg slovenščine najdemo na njej pesmi še v dveh jezikih, angleščini in srbščini, zagotovo pa ne bo imela povsem identičnega zvoka kot prejšnja albuma.

"Mislim, da na vse, kar Bojan zapoje in mi zaigramo, je Joker Out. Mimo tega ne moreš. Zagotovo pa ni identičen zvok prejšnji plošči. Vsi smo tolikokrat zaigrali te pesmi, da čez čas hočeš tudi kaj drugega, zato da popestriš koncert. Že pesem Carpe Diem skozi moja ušesa ne zveni isto kot prejšnji album. Mogoče novi album zveni bližje kombinaciji Carpe Diem, Šta bih ja in Everybody's Waiting, v tem žanru se namreč gibljemo. Je pa na albumu zagotovo nekaj presenečenj, ob katerih so se v meni v neki vmesni fazi porajali dvomi, ali to sploh 'paše' na album. Ampak zdaj, ko poslušam album kot celoto, mi je v bistvu zelo všeč," pove, zadovoljen s končnim izdelkom.

Vrstni red pesmi na albumu je postavljen v zgodbo. "Mislim, da je v enem intervjuju Kris zelo lepo opisal, da se prvi del plošče dogaja tik po Evroviziji, in sicer ta ''hajp'' (cirkus, direndaj), samozavest, ta neka moč, nadrealnost. Drugi del albuma pa predstavlja čas po tem, ko narediš korak stran in že povzameš vse to, hkrati pa takrat pridejo na plan tudi kakšne temne stvari. Ta druga polovica je malo bolj temačna in zdi se mi, da smo zelo lepo zajeli prehod v to," pojasni.

Naslovnica albuma posneta med rjuhami

Če sta bili prejšnji naslovnici njihovega albuma barvni, je tokratna črno-bela. Fantje na njej pozirajo med rjuhami, fotografija pa je nastala na finalno jutro Evrovizije.

"Mogoče nihče ni perfekten na tej sliki, ampak vsi smo se strinjali, da ta slika ni samo ena vizualna podoba, ampak ima neko energijo, ki sporoča točno to, kar je takrat bilo. Pogledaš to sliko in vidiš med nami neko energijo, malo nervoze …" opiše Nace. 

Basistu je pri ploščah všeč, če pesmi skačejo iz zvrsti v zvrst. "Da ti ni dolgčas, ko poslušaš celo." Vsaka pesem nosi svojo zgodbo in nekakšen čustveni naboj. Izmed novih pesmi pa se najdejo tudi nekatere, ki so se ga še posebej dotaknile.

"Prva, ki se me je dotaknila, je zagotovo Carpe Diem, je le naša prva skupna pesem. Potem tudi sedma pesem na albumu (Lips), ker je v njej največji del mene. Že sama ideja zanjo je bila narejena na prenosnem računalniku v postelji, in ne na placu z bendom. Sam proces ustvarjanja me je zvezal z njo, je pa to zagotovo ena najbolj drugačnih, izstopajočih pesmi. Ko jo boste poslušali, boste vedeli, kaj mislim. Deveta pesem (Sonce) je balada. Ko jo poslušam, ne glede na to, kako sem razpoložen tisti trenutek, se me vedno dotakne. Pri njej mi je vse všeč: tema pesmi, samo besedilo in kako nam jo Bojan servira. Ko sem jo predvajal mami, je dobila solzne oči."

Na albumu so tokrat eksperimentirali z različnimi glasbili. Nace prvotno igra bas, si je pa pred kratkim kupil tudi klavir Wurlitzer (gre za vrsto klavirja, ki ga lahko vklopiš v elektriko, op. a.). "To je meni zelo ljub instrument in končno sem si ga lahko kupil. Isti teden, takoj ko sem ga kupil, sem ga dal v novo pesem," navdušeno pove 30-letnik, ki je za album poleg basa posnel še eno kitaro, ropotuljico in druge klaviature ter programiral bobne tam, kjer ni akustičnih.

Pogosto prevzame vlogo starejšega brata

Nace v skupini zavzema mesto nekoga, ki ureja vse studijske stvari. "To sem že v preteklosti počel in mi je domače. Ko smo zaključevali album, sem skrbel, da je bil album pravočasno dokončan. Zadnje tri tedne, preden je bil album povsem končan, sem bil v bioritmu z našim glasbenim producentom Žaretom Pakom, kar pomeni, da sem bil pokonci od 16. ure do 10. ure zjutraj." (nasmeh)

Ker je najstarejši, letos je dopolnil 30 let, pogosto prevzame vlogo starejšega brata. S svojo odgovornostjo in zrelim pristopom popazi na preostale člane: "Fantje, danes se dajmo mogoče malo šparat, dolg vikend imamo pred sabo. Zaradi tega se včasih iz mene delajo norca, ampak naslednji dan mi je vsaj kakšen verjetno hvaležen." (nasmeh)

"Drug drugega spodbujamo"

Redkokdaj se zgodi, da so člani skupine tudi zasebno zelo dobri prijatelji. Lahko rečemo, da za skupino Joker Out to zagotovo ne drži. Kot prijatelji se podpirajo v vseh trenutkih, skupaj hodijo na dopust, skupaj preživljajo prosti čas, se družijo ob družabnih večerih, kar ustvarja med njimi edinstveno kemijo, ki jo občinstvo čuti na vsakem koncertu. Prav to prijateljstvo daje njihovi glasbi dodatno globino in energijo, zaradi katere se oboževalci počutijo del njihove zgodbe.

Dinamika med člani skupine se s časom naravno spreminja in razvija. Skupaj doživljajo nove izzive, ustvarjalne procese in osebne preobrate, kar vpliva na njihove odnose. Tako se med njimi postopoma oblikujejo posebne vezi – z nekaterimi se povezujejo na globljih čustvenih ravneh, z drugimi v bolj poslovnem smislu. 

"Ko se bom slabo počutil in se bom z nekom želel globlje pogovoriti, bo ta oseba zagotovo Bojan. Ker se zna človeku v tistem trenutku najbolj približati in mu dati dober nasvet. S Krisom sva oba bolj poslovno orientirana in imava skoraj vsakodnevne debate o tem, kaj moramo narediti, kaj moramo izboljšati. Zaradi tega sva tudi največkrat na kavi in se posledično največkrat vidiva. Z Juretom je pa tako, da ne boš nikoli samo sedel, ampak je vedno zraven vključena še neka aktivnost. Z Janom naju povezuje ljubezen do klaviatur, največ se pogovarjava o glasbi. Jan me s svojim načinom igranja tudi večkrat inspirira," pove Nace, ki z Janom na odru tvorita odličen kitarski duo. 

Njuno sodelovanje je energično, usklajeno in prežeto s pravo mero improvizacije, kar obiskovalci koncerta začutijo že ob prvih akordih. Njuna povezanost se izraža skozi glasbo, saj se med igranjem z lahkoto ujameta s pogledi in nadgrajujeta svoj nastop. Ta pristna, sproščena kemija med njima je nekaj, kar je tako naravno, da sta prenesla tudi na občinstvo.

Za kondicijo skrbi ponoči

Jokerji so znani po svojih dinamičnih nastopih, pri katerih prav pride kondicija. "Zagotovo je lažje, če nisi brez kondicije. Poskušam jo vzdržati. Mogoče kdaj malo boljše, kdaj malo slabše. Ko pridem na oder, želim podpreti to, kar igram, z gibom, s telesom in nekomu iz občinstva, ki te gleda in želi tvojo pozornost, poskušam to v veliki meri vrniti. Poskušam se postaviti v položaj oboževalca, ker točno vem, kaj bi bilo meni všeč. Drug drugega hranimo z energijo, zato je zelo pomembno, da smo na nastopih dobro razpoloženi. Drug drugega spodbujamo, smo si v oporo."

V zadnjem času ogromno časa preživi za klavirjem, kar ga sprošča, kot pravi Gorenjec pa seveda obožuje tudi hribe, čeprav pravi, da mu zanje zmanjkuje časa. "Zelo rad hodim v hribe, ampak grem žal tako malokrat, da mi je v bistvu nerodno to povedati. Ta hoja me zelo sprošča. Rad bi se tudi več ukvarjal z ribolovom. Z Bojanom sva zelo amaterska ribiča, ampak je to najina skupna točka."

Omeni, da rad tudi plava in teče. "Sem najbolj smešen tekač na svetu, saj tečem med 11. uro zvečer in polnočjo. Večkrat pogledam za sabo, zato pa tudi hitreje tečem. (smeh) Najtežje se je spraviti skozi vrata. Priznam, da mi je kdaj tudi mučno, ampak je pa toliko večje zadovoljstvo, ko enkrat odtečem. Tek mi zelo pomaga tudi za psihično zdravje."

Nov družinski član – jazbečar Pino

Nacetovo življenje je pred meseci obogatil nov družinski član, prikupni jazbečar Pino. Ime je dobil po izjemnem angleškem bas kitaristu z italijanskimi koreninami Pinu Palladinu, ki je nastopal z Adele, Paulom Youngom, skupino The Who, Nine Inch Nails in drugimi. Najprej je bil Pino nekoliko plašen, a je hitro osvojil njegovo srce.

"Na začetku sem zanj ves čas potreboval varstvo. Zdaj sva že tako napredovala, da je lahko malo več časa sam doma. Zagotovo je to neka dodatna obveza, a je polepšal moje življenje. Ko pridem domov, se me res iskreno razveseli. Tega občutka ne more nič zamenjati. Vsak, ki ima psa, to dobro ve. Tudi posteljo si je že izboril, spi z mano … Malo sem ga že preveč razvadil," v smehu odkrito prizna.

Čeprav je skrb za kužka dodatna odgovornost, je Nace hvaležen za novo srečo na vrvici in občutek brezpogojne ljubezni, ki ga lahko razume le vsak, ki ima psa.

Za konec nas je zanimalo, katera je bila največja lekcija, ki se je je naučil v zadnjem letu? "Uf, dobro vprašanje. Ne vem, ali sem se naučil, ampak se še trudim. V trenutku, ko mi kaj ne gre, sem vedno želel iti z glavo skozi zid. Zdaj sem spoznal, da je veliko bolje narediti korak nazaj in od daleč pogledati stvar ter se nato vrniti."

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere