Lana Trotovšek, čudežna deklica z violino: njena ljubezen do klasične glasbe je bila močnejša kot ljubezen Stjepana Hauserja

Lana Trotovšek je mlada slovenska violinistka, katere glas o uspehih sega v deveto vas. S številnimi nastopi ter sodelovanji po vsem svetu si je izjemno nadarjena umetnica, ki že več let živi v Londonu, ustvarila bogato mednarodno kariero. Prisvojila si je že veliko zavidljivih nagrad, vključno s Prešernovo nagrado v Sloveniji.

Za poklic glasbenice so jo navdušila starši: mama Ksenija Trotovšek je profesorica in violončelistka v ljubljanskem opernem orkestru, oče Darko Brlek pa klarinetist in direktor Festivala Ljubljana.

Tisti, ki jih klasična glasba zanima bolj površinsko, se je morda spomnijo kot nekdanje dekle privlačnega, svetovno znanega violončelista, Stjepana Hauserja. Še preden je Hauser zaslovel v duetu 2 Cellos, so s Trotovškovo in pianistko Joko Misumi ustanovili komorno skupino Greenwich trio. S pianistko sta bili potrpežljivejši, želeli sta vztrajati in počasi nizati uspehe, medtem ko je Hauser hotel uspeh takoj. Začel je razmišljati o popu oziroma crossover glasbi.

Trotovškova nam zaupa, da Hauserja tovrstna glasba prej ni zanimala. S tovrstne scene je cenil le Oliverja Dragojevića. Hauser je s svojo karizmo navdušil tudi bolj "resnega" Luko Šulića, da sta ustanovila 2Cellos, slava in želja po ustvarjanju drugačne zvrsti glasbe pa sta primogla k razhodu glasbenega para.

Trotovškova, ki je ostala zvesta klasični glasbi, bo svoje znanje obiskovalcem pokazala 1. septembra, ko bo v sklopu Festivala Ljubljana nastopila v Koncertantni simfoniji za violino, violo in orkester, eni najlepših Mozartovih instrumentalnih skladb. Preden jo spoznate skozi glasbo, naj vam predstavimo slovensko čudežno deklico z violino.

Ste Ljubljančanka, sedaj pa živite v Londonu. Pogosto pridete v Slovenijo?

Pogosto prihajam, zadnje čase enkrat na mesec, zaradi koncertov pa tudi poučevanja na Ljubljanski Akademiji za glasbo.

Violino ste začeli igrati pri štirih letih. Koliko je k odločitvi za glasbeno pot pripomoglo dejstvo, da prihajate iz glasbene družine?

Najbolj. Name so 100-odstotno vplivali starši. Doma se je neprestano vrtela klasika, oba starša sta vadila svoj inštrument, ko ni bilo varstva sem šla z njima v opero na vajo in sedela v loži ter se igrala in lepo poslušala.

Kaj je pri violini ali njenem zvoku tisto, kar vas je pritegnilo?

Verjetno samo to, da je imela strune in lok, saj sem pred tem vedno brenkala po maminem violončelu. Potem pa sem še sama dobila mini verzijo tega inštrumenta.

Kateri so bili vaši glavni umetniški izzivi, ko ste začeli kot umetnica in kako so se z leti spremenili?

Ne vem, če lahko potegnem črto, ki določa trenutek, ko sem postala umetnica. Vse se je razvijalo postopoma od prvih nastopov, ki so me pripravljali na to kar počnem danes. Še vedno se učim in razvijam. Morda imam zdaj le še večjo odgovornost, kar pride s povečanim številom koncertov in projektov. Učenje novega repertoarja se nikoli ne konča ... Pogosto se najde koncert ali pa skladba, ki si jo koncertni organizatorji zaželijo, vendar je še nikoli nisem igrala.

Sem pa vesela, da sem vedno imela pogum in voljo za učenje novega repertoarja, pa čeprav v kratkem času, ali pa za skladbe, ki mi niso bile ravno pisane na kožo.

"Najbolj sem napredovala (in še sedaj) takrat, ko sem prestopila cono udobja."

Sedaj v tem uživam in pravzaprav raje sprejemam nove izzive, kot da ponavljam nekaj, kar sem že neštetokrat igrala.

Imate najljubšo skladbo za violino? Kdo je vaš najljubši skladatelj?

Bach, Beethoven, Brahms. Vesolje, življenje, strast.

Kakšna je vaša rutina pred nastopom? Imate tudi kakšne posebne rituale, ste kaj  vraževerni, morda?

Včasih sem jih imela. S časoma sem ugotovila, da me omejujejo (govorim o vraževerju – barve, črne mačke, številke ...). Nekaterih bolj logičnih ritualov pa se še vedno držim ... Dve uri pred koncertom ne jem ravno veliko (le banano ali oreščke). Držim se zase, da se poglobim in koncentriram. Dober spanec na dan koncerta je tudi pomemben.

Ko pogledate naprej na naslednjih pet, deset ali dvajset let vaše kariere, kaj upate, da boste dosegli?

Čim več bi rada posnela, saj je to edini način, da nekaj ostane za mano.

Kdo so vaši oboževalci? Je 'streamanje' glasbe kako vplivalo na klasiko, je zanjo več interesa pri mladih?

Predvsem gledalci YouTuba.

"Odkar obstaja YouTube, je klasična glasba hitreje dostopna."

Mladi glasbeniki se na primer s poslušanjem posnetkov hitreje učijo, na voljo je nešteto interpretacij na eni sami platformi. Sama sem v tistih letih šla najprej v glasbeno trgovino kupit CD ... Ponavadi je bila na voljo ena interpretacija oziroma sem bila lahko zadovoljna, če je sploh bila.

Tri leta ste bili v romantičnem razmerju s Stjepanom Hauserjem, skupaj sta celo glasbeno ustvarjala. Kako gledate na to, da je Hauser klasiko pomešal s popom in tako uspel: kakšna so vaša občutja ob tem?

Uživa v svojem delu in je tudi dober v tem kar počne.

Imate prav posebno violino. Kje ste jo dobili in kolikšna je njena vrednost?

Mojo violino je izdelal Pietro Antonio dalla Costa v Trevizu leta 1750. Mozart je imel v lasti violino istega izdelovalca. Rada verjamem, da je ob nakupu inštrumenta preizkušal tudi mojo violino. Kupila sem jo s pomočjo svojega mecena. Zame je neprecenljiva.

Ste prejemnica Prešernove nagrade. Jo vidite kot glavno potrditev vašega uspeha, ali si za uresničitev sanj želite prejeti kakšno drugo, večjo nagrado?

Seveda sem zelo počaščena in vesela, da so mi podelili Prešernovo nagrado. Vendar zame nagrade nikoli niso bile potrditev uspeha. Sama sem svoj največji kritik in vem,da se kot glasbenik še vedno razvijam in upam, da se bom do konca. Nikoli se ne lotevam projektov zato, da bi prejela nagrado. Zame je proces tisti, ki mi daje užitek. 

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču