Mile Kekin po slovesu od Hladnega piva na samostojni poti, zdaj prihaja v Ljubljano: "Če ne bi bilo slovenskih klubov, bi težko preživeli"

Konec leta 2022 je razpadla kultna hrvaška glasbena skupina Hladno pivo, ki ima nemalo oboževalcev tudi v Sloveniji. Razpad ene najbolj prepoznavnih rock skupin v regiji je šokiral številne, a čeprav so nekateri mediji poskušali orisati, da je šlo za hud spor med člani skupine, nam je glavni pevec skupine Mile Kekin razkril pravi vzrok. 

Dejstvo je, da člani zasedbe Hladno pivo poslovno ne bodo več sodelovali – v stikih niso več niti zasebno. Pevec pa se je odločil slediti novim glasbenim idejam. Podaja se na samostojno glasbeno pot. V ekskluzivnem intervjuju je za Metropolitan razkril, kaj ga je vodilo k tej odločitvi, kako je potekal razhod z dolgoletnimi člani skupine Hladno pivo in kaj lahko pričakujemo na njegovem prvem samostojnem koncertu v Sloveniji, ki bo 25. oktobra v Orto baru v Ljubljani. 

Skupina Hladno pivo je prenehala delovati konec leta 2022. Zakaj ste se tako odločili?

Kratko in jasno: kreativna energija med nami se je izgubila, začeli smo delati rutinirano kot veliko drugih starih skupin, ki igrajo ves čas iste stare hite. Poskušali smo narediti nekaj novega, a umetniško nismo bili več na isti liniji. Zadnji album smo izdali leta 2015 in še nisem bil pripravljen na ustvarjalni pokoj. Zato sem začel vse pogosteje izdajati samostojne albume. Čez nekaj časa nisem želel več delati na dveh straneh, ampak sem izbral svoj bend in zdaj igram vse, kar sem napisal – od prvih albumov s Hladnim pivom do svojih solo albumov, vzporedno pa delam nove pesmi.

Pravite, da v Hladnem pivu "ni bilo več kreativne energije". Zakaj mislite, da se je to zgodilo? So se osebni odnosi razrahljali, ali ste izčrpali vse ideje, ali je krivo kaj drugega?

Skupaj smo začeli igrati, ko smo bili stari 16, 17 let – zdaj smo vsi čez 50. Seveda nihče od nas ni isti človek, kot je bil pred 35 leti. Zdaj vsi razmišljamo drugače, poslušamo drugačno glasbo, jemo drugačno hrano. Ljudje smo preprosto različni. Zunaj službe se že desetletja ne družimo, kar je normalno. To ni bil problem, dokler se nismo znašli v situaciji, ko se nismo mogli dogovoriti, kako naj zvenijo nove pesmi. Namesto da bi se prepirali, smo se razšli, kar se mi zdi pošteno do občinstva.

Kako so vašo odločitev sprejeli preostali člani skupine? Ali je bilo kaj pritožb in argumentov?

Ne, ni bilo nobenega prepira, ta ustvarjalna kriza je trajala že dolgo, mislim, da je vsem jasno, da je prišlo do iztrošenosti. Spori so dober način za prvo mesto na naslovnicah in medijsko pozornost, vendar tega nismo nikoli počeli.

Ali ohranjate stike z drugimi člani skupine? Ste v dobrih odnosih?

Nimamo stikov. Korektno in brez večjih prepirov smo se razšli – vsak po svoje. Med nami ni težav. Skupaj smo bili 35 let in mislim, da je čas, da si oddahnemo drug od drugega.

Ali obžalujete razpad skupine in začetek solo kariere?

Ne. Zakaj bi moral? Zelo sem zadovoljen s tem, kako se je začela moja solo kariera. Lani sem izdal album, ki je v živo zelo dobro sprejet, od takrat sem odigral več kot 50 koncertov v regiji in po Evropi. Najpomembneje mi je, da tega, kar počnem, ne počnem rutinsko. Vem, da bo trajalo nekaj časa, da bo občinstvo razumelo, kaj zdaj igram: da bodo na koncertih slišali stare pesmi iz faze s Hladnim pivom, a tudi novejši material. Vse to sem napisal in se ne mislim odpovedati svoji preteklosti.

Ste avtor več pesmi, ki kritizirajo korupcijo, nepotizem in pridobivanje privilegijev prek zavezništev. Boste s tovrstnimi temami nadaljevali tudi v samostojni karieri?

Pišem o tem, kar čutim in vidim. Nisem samo kronist časa, ne izogibam se introspekciji. Največ pozornosti bodo seveda vedno požele politične pesmi. To me veseli, saj to pomeni, da nekdo še vedno posluša besedila. Na splošno so mi besedila zelo pomembna. Kmalu bom izdal zbirko pesmi – imenovala se bo "Soundtrack za život" ("Zvočni posnetek za življenje"). Tam sem zbral 119 pesmi, ki sem jih napisal od leta 1986 do danes in so bile na osmih albumih Hladnega piva in treh mojih samostojnih izdajah. Nekaj ​​bo tudi kratkih avtobiografskih zgodb, saj želim občinstvu pokazati, da je vse napisano z razlogom.

Zaradi pesmi s takšno vsebino imate veliko oboževalcev, a tudi kritikov. Kako jim odgovarjate? Kako se soočate s kritiko? Ali pa vas morda kritika sploh ne prizadene?

Na novem albumu imam pesem Zubić vila (Zobna vila), v kateri pravim: "Vedno so bili kreteni, tipkovnic pa ni bilo." Prej enostavno ni bilo načina, da bi vse, kar misliš, v dveh korakih delil s preostalim človeštvom. To si lahko naredil samo doma ali v baru. Danes imajo Facebook borci, hejterji in teoretiki zarote svoje profile in spletne skupine, kmalu bodo imeli tudi sindikate. Takšen je čas, v katerem živimo in s katerim se ni lahko soočiti. Borim se tako, da delam svoje in ne berem komentarjev. Če bi bral komentarje, ko sem začel pisati, ne bi nikoli ničesar napisal.

V čem se bodo skladbe, ki jih zdaj ustvarjate sami, razlikovale od tistih, ki ste jih ustvarili s Hladnim pivom?

Večino skladb Hladnega piva sem naredil na akustični kitari in jih tako prinesel na vajo. Na začetku sta bila vedno samo kitara in glas. Tako delam zdaj. Sem iz kantavtorske šole, najprej mora pesem dobro zveneti na kitari, preden grem naprej. Zdaj, preden grem delat z bendom, veliko časa preživim s producentom Markom Mrakovčićem. Je multiinstrumentalist in kitarist, tako da narediva demo in šele nato z bendom dodelujemo podrobnosti. Tematsko bodo pesmi seveda zelo podobne pesmim Hladnega piva, saj jih konec koncev piše ista oseba. Zvok pa je drugačen, ker igrajo drugi glasbeniki.

Ali zaradi statusa, ki ga je Hladno pivo imelo in ga še ima na glasbeni sceni, čutite pritisk, da se morate dokazati in biti še boljši?

Ne. Nočem tekmovati sam s seboj ali se posnemati od prej. Pa sploh ne bi imelo smisla, ker kot sem rekel, svojih pesmi od prej nisem opustil. Sem pa za Hladno pivo naredil osem albumov.

Česa se najbolj veselite v svoji solistični karieri? Ali vam bo zdaj, ko nastopate sami, uspelo kaj doseči, česar v skupini Hladno pivo ne bi mogli?

Žanrsko grem zdaj lahko v vse mogoče smeri. Kar pa mi je všeč, je še vedno neki soliden kitarski rock, le da to ni več samo punk rock, ampak ima vpliv Gogol Boredela, 'gothic countryja', ameriškega folk rocka in kabareta. Skratka vse, kar imam rada tudi v zasebnem življenju.

Kaj boste tokrat – na začetku nove kariere – naredili drugače kot prvič, ko ste svojo glasbeno pot začeli s Hladnim pivom?

Ko sem bil na prvi turneji s Hladnim pivom, sem bil star 16 let in še nikoli nisem bil na odru. Težko ponovim ta občutek. To ni nov začetek, temveč nadaljevanje. Zdaj imam za seboj kup albumov in nekaj tisoč koncertov. Moj cilj ni začeti od začetka, ampak strniti vse svoje delo pod eno streho, delati tisto, kar imam rad, to pa niso samo koncerti, ampak tudi ustvarjalno delo v studiu.

V Sloveniji boste prvič nastopili kot samostojni izvajalec. Kakšni so občutki pred koncertom? Vas je strah, kako vas bo sprejelo slovensko občinstvo?

Seveda sem navdušen. Je pa res, da imam več tesnobe in treme kot kdaj koli prej. Poznam pa slovensko občinstvo. Na koncerte Slovenci prihajate, da se imate fajn in uživate ob pesmih, in lahko obljubim, da nihče ne bo 25. oktobra zapustil Orto bara brez nasmeha na obrazu.

Do zdaj ste imeli že veliko samostojnih nastopov po Balkanu. Kako vas je sprejelo občinstvo? Kako je nastopati sam v primerjavi s Hladnim pivom? Kaj je drugače? Kaj je težje ali lažje?

Od izida prvega samostojnega albuma sem odigral približno 50 koncertov – od Niša do Osla. Večina repertoarja, ki ga izvajam, je iz obdobja s Hladnim pivom, občinstvo pa tudi že pozna moj solo album Nježno đonom, česa pa še ne poznajo, pa se bodo naučili do naslednjega koncerta. Zdi se mi, da je občinstvo bolj ali manj isto kot pri Hladnem pivu – oziroma, ajde, mogoče je malo več žensk kot prej. Mogoče zato, ker so moji fantje v bendu malo mlajši. (smeh)

Kakšne oboževalce pričakujete na svojem prvem samostojnem koncertu v Sloveniji? Mlajše, starejše? Ljubitelji hladnega piva?

Bomo videli. Tudi mene to zanima. Verjamem, da bo prišlo veliko zelo predanih oboževalcev Hladnega piva – pa tudi novega občinstva. Bil sem na koncertu Nicka Cava v Zagrebu in kar nekaj oboževalcev iz Ljubljane mi je prišlo povedat, da se bomo videli na koncertu v Ljubljani. Želim si, da pridejo vsi tisti, ki imajo radi dober koncert v živo, ne glede na žanr.

Radi nastopate v Sloveniji? Kaj menite o Slovencih na splošno? Imate kakšna posebna opažanja o Slovencih?

Izogibam se posploševanju, ko gre za ljudi. Slovenija nas je rešila, ko smo v devetdesetih začeli kot bend. Za nas je bila oaza razuma in normalnosti. Če ne bi bilo slovenskih klubov, bi kot bend težko preživeli. Poleg tega nam je blizu in od nas ne zahtevajo dokumentov, kar je najboljše od vsega. Zelo rad imam Slovenijo, v Sloveniji imam veliko prijateljev, obožujem Sočo, Bled, imam pa tudi hišo v bližini Kopra, zato sem pogosto pri vas.

Med Slovenci imate veliko oboževalcev mlajše generacije, kar je zanimivo glede na to, da je Hladno pivo star punk bend in ta zvrst med mladimi ni več tako priljubljena. Kaj je po vašem mnenju posebnost vaših pesmi, ki nagovarjajo različne generacije?

Mogoče se organski koncerti v živo spet vračajo v modo, morda si ljudje spet želijo slišati glasbenike v živo brez ritem mašin. Tako kot prej bo tudi zdaj na mojih koncertih vsak ton odigran organsko.

Niste le glasbenik, ampak tudi igralec in politik. V kateri vlogi se počutite najbolj udobno? Zadnje čase ste se sicer posvečali predvsem glasbi, zdi se, da ste druge vloge postavili v drugi plan. Zakaj? Ali solo kariera zahteva več dela, kot ste pričakovali?

Sem vse, kar praviš, razen politik nisem, ampak ni me strah povedati, kar imam v mislih, ko me kdo vpraša. Nisem član nobene stranke, imam pa svoja politična stališča, ki jih ne skrivam, zato da bi nekomu ugajal. Z lahkoto postanem aktivist, če mislim, da bi moral. Letos poleti sem nastopal za aktiviste, ki so se borili proti gradnji mini hidroelektrarne na Uni, kjer je zasebni investitor brez dovoljenj z bagrom prekopal obrežje prelepe reke Une.  Meščani so se dvignili na noge, se razburili in preprečili gradnjo. Seveda sem bil zaradi tega deležen tudi kopice negativnih komentarjev, da se "ukvarjam s politiko", a mi je čisto vseeno. Po drugi strani pa se najraje ukvarjam z ustvarjalnim delom. S katerimkoli. Kmalu bo izšel celovečerni film o košarkarski legendi Draženu Petroviću, v katerem igram njegovega trenerja Mirka Novosela. Naredil sem tudi pesem za ta film, kar je zame bilo res zelo zanimivo delo. Kmalu bo izšla moja prva zbirka pesmi, delam glasbo za otroški program. Skratka, delam tisto, kar me veseli, in v tem uživam.

Če se ozrete na svojo kariero, kaj bi naredili drugače? Na kaj ste najbolj ponosni?

Najbolj sem ponosen na to, da mi nikoli ni bilo treba delati proti sebi. Nikoli mi ni bilo treba peti pesmi, za katerimi ne stojim. Ponosen sem na vseh osem albumov Hladnega piva in na svoje tri solo izdaje. Na odru še vedno dajem vse od sebe, spet uživam na koncertih kot na začetku, zdaj pa ne vem, ali bi lahko kaj naredil drugače, bolje, hitreje in pametneje. To bom prepustil pametnejšim, da mi povejo.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču