Uredništvo | 16. 6. 2023, 14:15
Se ga še spomnite? Za njim so včasih norele vse slovenske najstnice, kaj počne danes?
Ko se je leta 2010 pojavil na sceni, so ga oklicali za "slovenskega Justina Bieberja". Najstnice so norele za njim, kje pa je danes?
Kitara, dolgi lasje in angelski glas - ko je leta 2010 v prvi sezoni oddaje Slovenija ima talent stopil na oder, so najstnice obnemele. Takrat 14-letni Peter Vode je svojo slavo dobro unovčil, saj je že kmalu po koncu šova, v katerem mu je uspelo priti vse do finala, posnel svoj prvi album.
Po zaključeni Srednji šoli tehniških strok Šiška se je vpisal na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana in vmes produciral, posnel in miksal glasbo za različne izvajalce, v naslednjih letih pa je mladi glasbenik kar nekako poniknil s slovenske glasbene scene.
Razlog? Študij v ZDA. V Bostonu je na New England Conservatory doštudiral džez petje, medtem pa se je na Berklee College of Music izobraževal tudi o pisanju pesmi, produkciji in še čem.
"Po zaključenem štiriletnem študiju pa sem prejel enoletno delovno vizo in se prijavil v nekaj studiev v Los Angelesu, saj so bile moje sanje, da bi iz prve roke izkusil, kako poteka pisanje in snemanje glasbe v okolju, iz katerega izhaja največ meni všečne glasbe," nam je povedal.
"Odločil sem se za delo v Private Island Audio studiu, saj so ravno iskali zamenjavo za glasbenega audio inženirja in jaz sem se izkazal za popolno rešitev za njihovo situacijo."
Vrnitev domov in nova skladba, tudi s pomočjo znanih slovenskih glasbenikov
Po petih letih nabiranja izkušenj v ZDA pa se je Vode leta 2021 odločil vrniti v domačo Slovenijo in zdaj domači javnosti po štirih letih glasbenega premora predstavlja svojo novo pesem For a Ride, ki je začela nastajati že v času, ko je še živel v Bostonu.
"Muza za ustvarjanje besedila me je našla v Los Angelesu v času korone, ko sem, čeprav se je vse ustavilo, upal na svetlejšo prihodnost. V besedilu sem pandemijo, karanteno in tedanje restrikcije metaforično označil kot 'negativni val, ki mine'. Na tej ideji sem na koncu zasnoval tekst celotne pesmi in to ključno idejo uporabil kot glavni delček refrena. To je globlja plat besedila, na površini pa si ga lahko interpretiramo tudi kot bolj lahkotno: kot zaplet med partnerjema, ki bo minil," pojasnjuje.
Glasbo za pesem je posnel v dveh različnih državah in štirih različnih studiih. Kitare in klaviature v Bostonu, kjer mu je na klaviaturi na pomoč priskočil sošolec Gabe Feldman, kitare pa je posnel sam.
Bobne ter bas kitaro sta mu v Sloveniji posnela Enos Kugler in Nace Jordan (Joker Out), ki je njegov dober prijatelj - Vode se tako na kratko pojavi tudi v videospotu za njihovo pesem Carpe Diem.
V Sloveniji je posnetih tudi nekaj ženskih back vokalov za skladbo, pri čemer sta mu pomagali Saša Lešnjek in Pia Nina Stružnik. Glavni vokal ter miks skladbe je opravil v losangeleškem studiu, kjer je delal, mastering pesmi pa je delo Arthurja Indrikovsa v Londonu.
Zaradi snemanja videospota bi ga skoraj deportirali
Videospot za skladbo je posnet v Los Angelesu, glavna zvezda v njem pa je avtomobil chevrolet corvette C1 iz leta 1960, ki so si ga izposodili za snemanje.
"Zanimiv pripetljaj se nam je zgodil na drugi snemalni dan ob štirih zjutraj, ko se je lastnik izposojenega avtomobila pripeljal do dogovorjenega mesta."
"Takoj, ko je izstopil iz avta, je dejal, da je doma pozabil vozniško dovoljenje, tako da od tu naprej do snemalne lokacije lahko peljem jaz," se anekdote s snemanja spominja Peter Vode.
"Seveda sem bil presrečen, da tako legendaren avto lahko peljem po ameriških cestah, problem je bil le v tem, da nisem nikoli uredil vozniškega dovoljenja za Ameriko. Takoj ob prihodu v Los Angeles sem se namreč odpravil pozanimat o procesu pridobitve vozniškega dovoljenja in po petih urah čakanja izvedel samo, da postopek traja več tednov in je izredno kompliciran, saj za odobritev prijave potrebuješ kup potrdil. Ker so bile vse moje destinacije dostopne z javnim prevozom, takrat nisem čutil potrebe, da grem v to."
Tedaj na snemanju pa bi vozniško dovoljenje, jasno, potreboval. "Vedel sem, da če ne peljem jaz, bo videospot posnet samo do polovice, kar pa, jasno, ne gre. Tako sem pač tvegal. V vsem času, ko sem bil v Ameriki, se nikoli nisem počutil na robu potencialne deportacije, to pa je bil eden redkih trenutkov, ko sem se zavedal, da očitno danes preizkušamo meje," zaključi.
