Za preživetje bogatašem pleskal hiše, nato pa postal kultni jugoslovanski pevec: danes živi s 172 evri pokojnine

Seid Memić Vajta, ki se je rodil leta 1952 v Travniku v Bosni in Hercegovini, je postal eno izmed najbolj prepoznavnih imen na glasbeni sceni nekdanje Jugoslavije. Njegova kariera je bila zaznamovana z edinstveno kombinacijo talenta, karizme, prepoznavnega glasu in predanosti, vrhunec pa je dosegla leta 1981, ko je s pesmijo Lejla zastopal Jugoslavijo na Evroviziji. Čeprav je zasedel 15. mesto, je Vajta pustil neizbrisen pečat, saj je postal simbol glasbene scene tistega časa. Njegova uspešnica Lejla je še danes prepoznavna in sila priljubljena med poslušalci, ki se radi spominjajo zlatih let jugoslovanske glasbe.

Poleg Lejle je Vajta ustvaril še številne uspešnice, kot so Prevari me srce moje, Azra in Zlatna ribica, ki so zaznamovale njegov bogat glasbeni opus. A časi, ko je snemal pesmi in navduševal na glasbenih odrih, so že davno minili. Razlogi za to so večplastni – od osebnih do družbenopolitičnih okoliščin, ki so ga, kot pravi sam, odvrnile od nadaljevanja glasbene kariere.

Vajta je svojo glasbeno pot začel v zgodnjih sedemdesetih letih, ko je bil pevec skupine Teška industrija. Čeprav je skupina obstajala le kratek čas, je postala eden izmed temeljev jugoslovanske rock scene. Vajta je s svojim edinstvenim glasom in neobičajno odrsko prezenco veljal za enega najbolj zanimivih in karizmatičnih likov tistega časa, njegov stil petja, ki je združeval pop in rock, pa je bil prepoznan kot nekaj najbolj avtentičnega za tisto obdobje, piše Kurir.

Oblikovalec hipijevskega nakita

Kljub velikim glasbenim uspehom se je Vajta soočal s številnimi izzivi. Čeprav je več kot 40 let plačeval prispevke, danes prejema le 326 bosanskih mark pokojnine, kar znaša približno 172 evrov. Podatek žal odraža resničnost številnih umetnikov iz nekdanje Jugoslavije, ki so, kljub priljubljenosti, pogosto ostali pozabljeni ali neustrezno nagrajeni za svoje delo.

S težkimi razmerami je bilo zaznamovano že njegovo otroštvo. Zgodaj je ostal brez očeta in že pri 15 letih je moral začeti delati, da bi preživel. Opravljal je različna dela – od pleskanja hiš premožnim ljudem, da je zaslužil za žepnino in kruh, do krojenja in livarstva v Avstriji. Po vrnitvi iz tujine leta 1971 se je preizkusil tudi v oblikovanju hipijevskega nakita, medtem ko je hkrati pel v skupini Veziri. Zanimivo je, da je v tej skupini zamenjal Josipa Pejakovića, ki je pozneje postal znan kot igralec.

Vajta je večkrat izrazil tudi svojo frustracijo zaradi razmer v državi: "Predstavljajte si, da snemam pesmi v državi, ki je tretja najrevnejša na svetu. Ne morem in nimam volje. Ko vidim, da na vse vpliva predvsem narodnost, mi je slabo." Izjava odraža njegovo razočaranje nad političnimi in družbenimi razmerami, hkrati pa tudi njegovo zvestobo umetnosti, ki ni obremenjena z nacionalnimi delitvami.

Poleg glasbene kariere se je Vajta preizkusil tudi v svetu filma, kjer je nastopil v filmu Nečista krv. Med vojno v Bosni in Hercegovini je zapustil rodno deželo in se preselil v Hamburg, kjer še danes živi. Čeprav ni več prisoten na glasbeni sceni kot nekoč, se Vajta še vedno ukvarja z glasbo in ostaja aktiven predvsem v krogu ljudi, ki cenijo njegov prispevek h glasbi.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču