V Ljubljani bodo odmevali legendarni hiti: "Pri sedemdesetih še ne razmišljamo o upokojitvi!"

Konec avgusta prihaja v Slovenijo skupina Dire Straits Legacy. Gre za člane originalne skupine Dire Straits, ki velja za eno najbolj uspešnih rock zasedb 80. in 90. let prejšnjega stoletja. Pred prihodom smo se pogovarjali s prvim klaviaturistom legendarne skupine Alanom Clarkom, kitaristom Philom Palmerjem, ki je poleg sodelovanja z Dire Straits znan tudi po svojem delu z Ericom Claptonom, in frontmanom Dire Straits Legacy Marcom Caviglio, ki velja za vodilnega imitatorja Marka Knopflerja. Mnogi menijo, da bo slednji navdušil tudi tiste, ki dvomijo, da so Dire Straits brez Knopflerja sploh lahko Dire Straits.

Najprej je prav, da pojasnimo vsem ljubiteljem Dire Straits, da niste tribute band. V skupini Dire Straits Legacy ste v resnici skoraj vsi člani na tak ali drugačen način povezani z originalno skupino. Kaj vam pomenijo Dire Straits?

Alan (klaviaturist): Pri originalni skupini Dire Straits sem bil 12 let. To je bilo izjemno obdobje velikih uspehov. In vso to odlično glasbo z največjim veseljem oživljam tudi danes.

Phil (kitarist): Z Dire Straits sem sodeloval pri njihovi zadnji turneji in albumu Every Street. Z njimi sem v dveh letih igral na več kot 250 koncertih. A igranja se seveda nisem naveličal, saj gre za neverjetno glasbo, izjemne pesmi.

Marco (frontman): Bil sem velik oboževalec skupine. In danes sem s temi fanti na odru. To je noro. Več si ne bi mogel želeti, saj so se mi uresničile sanje. Vsak nastop je zame sanjski.

Kaj lahko pričakujemo na koncertu v Ljubljani?

Marco (frontman): Pričakujejo lahko oživitev ikonične glasbe Dire Straits. Igrali bomo vse največje uspešnice skupine Dire Straits, torej klasike, kot so Sultans of Swing, Money For Nothing, Brothers in Arms, Tunnel of Love, Private Investigation, Romeo and Juliet in tako naprej. Koncert bo dolg dve uri in pol in prepričan sem, da bodo vsi, ki se bodo udeležili koncerta, zadovoljni.

Ko stopite na oder, kakšna je po vašem mnenju razlika med zdaj in takrat, ko ste bili mlajši, recimo v osemdesetih letih? Je drugačen občutek? Imate morda še vedno tremo ali kaj podobnega?

Phil (kitarist): Če sem iskren, treme nimam. Veselim se, da pridem na oder in igram te izjemne pesmi, v katerih vsakič najdem nekaj novega. In to je ena od stvari, ki jih poskušamo narediti. Še vedno se razvijamo. Pesmi so se razvijale med turnejami in še vedno se. In še vedno igramo, na primer dolgo različico Telegraph Road, ki lahko traja tudi do 13 minut. To je pravo potovanje. Kar me izjemno veseli je to, da se naših koncertov po vsem svetu udeležujejo ljubitelji naše glasbe vseh starosti. Med publiko ni malo takšnih, ki so stari tudi manj kot 20 let in pridejo na naš koncert, ker jim je všeč glasba iz časov, ko se še niti rodili niso, veliko pa je seveda tudi takih, ki so nas poslušali že v 80-ih. To se mi zdi zelo spodbudno, saj pomeni, da blagovna znamka živi naprej.

Alan (klaviaturist): Definitivno se počutim starejšega (smeh). V resnici pa je vse popolnoma enako. Glede treme in živčnosti je tako, da se po tem, ko odigraš določeno število koncertov, naveličaš treme (smeh). Že v zgodnjih časih Dire Straits sem imel večkrat občutek, da bi najbrž moral imeti večjo tremo, saj sem se počutil, kot da igram v svoji dnevni sobi. Zdi se mi, da ko si tako sproščen, in z leti si vedno bolj sproščen, igraš samo še bolje.

Marco (frontman): Mislim, da je malo pritiska v resnici privilegij.

Ali glasbenik kdaj preneha biti glasbenik? Kaj mislite?

Vsi: Ne, nikoli.

Alan (klaviaturist): Star sem 71 let in o upokojitvi ne razmišljam. Mislim, moje telo me bo morda sčasoma ustavilo pri igranju, a moj um ne.

Kaj bi rekli tistim ki se pritožujejo, da Dire Straits brez Marka niso pravi Dire Straits?

Phil (kitarist): Ja, to smo že slišali. Ampak upam si trditi, da je Marco najboljši, kar sem jih kadarkoli slišal v tem, kar je počel Mark. Glasbeno ga podpiramo na vse mogoče načine.

Marco (frontman): Plačal ti bom pozneje, Phil (smeh).

Phil (kitarist): Opravlja odlično delo. Mislim, večino časa ne moreš ugotoviti, da na odru ni Mark.

Marco, ste eden redkih, če ne kar edini kitarist, znan po tem, da dejansko do potankosti obvlada edinstven slog igranja Marka Knopflerja. Kako se to doseže?

Marco (frontman): Marka sem preprosto oboževal že od otroštva. Kitaro sem začel igrati pri dvanajstih, ko sem v živo gledal, kako je Mark igral na turneji Alchemy. Mislim, da sem tako postal moški (smeh). Ta glasba je bila vedno v meni in v mojem srcu. In zato je zame nekako enostavno biti na odru in igrati to glasbo, igrati Markove rife. Smešna zgodba: leta 2001 sva bila oba z Markom Knopflerjem  v New Yorku v Rudy's Music Shop, to je odlična trgovina s kitarami. V nekem trenutku sva oba začela igrati. Mark me je opazoval, rekel je: "Marco, kaj pa igraš? In jaz sem rekel: "Mark, to si igral na nastopu leta 1991". Rekel je "oh, prekleto dobro". Nenehno sem se učil njegovega sloga. Najprej sem imel cover band, in v nekem trenutku, leta 2009, so se moje sanje uresničile. Dire Straits Legacy je zame velika uresničena želja. 

Imate kakšno sporočilo za oboževalce v Sloveniji?

Veselimo se, da se bomo videli in vemo, da boste uživali, saj bomo igrali vaše najljubše pesmi.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču