Že več kot 40 let krojita slovensko glasbeno sceno, tako kot solista kot tudi člana različnih skupin. Z njima smo se pogovarjali ob najavi njunega velikega spektakla, ki ga pripravljata jeseni v Cvetličarni. V intervjuju sta med drugim spregovorila o pomembnih prelomnicah, izvedeli pa boste, kaj imata skupnega ter kakšen odnos imata z oboževalkami.
V dolgi in bogati karieri sta Vili Resnik in Miran Rudan ustvarila številne uspešnice, ki so postale del slovenske glasbene zapuščine.
Velikana popularne glasbe bosta združila moči na koncertu, na katerem bosta 16. novembra v Cvetličarni izvedla tudi največje hite skupin, v katerih sta pela: Naj bogovi slišijo, Laure ni več, Ne bom ti lagal, Naj vino tvoj poljub sladi, Ko si na tleh, Na božično noč, Zate, Moja generacija, Debela deklca, Na fuzbal me pust, Zbogom lepa slovenska vas, Potepuh, Medena, Stara lipa ...
Vsak sta svoj pečat pustila v skupini Pop Design pa tudi na evrovizijskih odrih. Resnik leta 1998 z Naj bogovi slišijo, Rudan pa je leta 1990 kot član skupine Pepel in kri ob Totu Cotugnu v Zagrebu zmagal z zimzeleno Insieme 1992.
Vili je glasbeno pot začel kot rocker (Herbie, Junaki nočne kronike, YUNK, Spin), s Pomarančo pa je oral tudi slovensko metalsko ledino. Miran je priplesal na sceno z Moulin Rouge in že leto dni pozneje preskočil v Randez Vous, po treh uspešnih albumih pa prestopil v Pop Design. Tam ga je vmes za pol desetletja zamenjal Vili, za njim pa se je spet vrnil Miran.
Oba sta pozneje še večji pečat na sceni pustila kot solista, Miran je bil v obdobju albuma V srce kralj slovenske pop scene, Vili se je zapisal v anale tudi z nogometno himno Na fuzbal me pust, v zadnjih letih, ko doživljata pravi preporod (Rudanova 'Medena' je bila lani 7. najbolj predvajani radijski hit), pa so se ohladile tudi njune medsebojne zamere.
"Midva imava jajca''
Glasbenika sta se nekajkrat pojavila v duetu v oddaji v Petek zvečer, kjer sta s svojimi nastopi navdušila tako občinstvo v studiu kot gledalce doma. V zadnjem letu so ju pogosto spraševali, kdaj bosta skupaj kaj zapela.
"Ko smo videli odzive ljudi, kaj njim to pomeni, smo začeli razmišljati. In potem pride prava ekipa, ki ve, kako se stvari streže, in to je takoj steklo. In zdaj smo tukaj. Prav je, da poveličujemo slovensko glasbo, v kateri je veliko lepih pesmi, ki jih ljudje niti ne poznajo tako dobro. In če jo zapojejo znane osebe, se mi zdi, da je potem to nadgradnja vsega tega," je o sami ideju o skupnem koncertu za Metropolitan povedal Resnik, Rudan pa dodal:
"Po domače moram povedati, da imava midva 'jajca'za te stvari, in to na drugačen način. Vedno se pogovarjava, kakšen način bova ubrala, saj imava vsak svojega in vidiva interpretacijo skupnega dela vsak na svoj način. Na koncu pa je rezulat to, kar rata."
Priprave na veliki koncert so se nekako že začele. "Oba sva uigrana, imava uigrani ekipi, odrsko kondicijo imava, tako jaz kot Villi, ki vsakič znova pokaže, da je še hujši kot jaz. (smeh) Videti sva dokaj mladostno, ampak nimava več 30 let. (smeh)," se zaveda Rudan, njegov starejši glasbeni kolega pa ob tem razmišlja:
"Meni osebno koncert pomeni velik stres. Včasih, ko sem bil mlad, sem razmišljal predvsem o tem, ali bodo prišle punce, in to je bilo vse, kar sem potreboval. Z leti pa pride odgovornost in ni tako enostavno, kot je videti, čeprav na odru izpademo 'carji'. (nasmeh). Vse skupaj je postalo bolj odgovorno in na višjem nivoju. Mora biti dobro in tudi dobro bo."
Kariero Mirana Rudana je zaznamoval veliki hit Laure ni več.
V nasprotju z Resnikom pa Rudan stres doživlja nekoliko drugače: "Poškodba glava me je pripeljala do tega, da lahko izredno umirim samega sebe. V glavi imam vse sprogramirano tako, kot mora biti. Stres doživljam drugače kot Vili. Začutim ga eno minuto prej, preden grem na oder. Ves čas sem lahko prepričljiv, ampak tista minuta me pa ubija. Ne vem, kaj bi v tisti minuti najraje naredil, samo da bi še malo zavlačeval, da ne bi še takoj stopil gor na oder." (smeh)
Ko ne moreš zapeti lastne pesmi ...
Pesmi za glasbenika predstavljajo srce in dušo njegovega ustvarjanja, saj skozi melodijo in besedilo izraža svoje najgloblje občutke ter povezuje ljudi z nepozabnimi zgodbami. Rudan za svoje pesmi pravi, da so izredno življenjske in da gre za lepe zgodbe, ki so se mu zgodile v življenju, medtem ko Resnik nekaterih skladb ne more zapeti zaradi močne čustvene navezanosti na osebne dogodke.
"Kot glasbenik seveda imaš pesem, ki ti pomeni nekaj, kar se je zgodilo v tvojem življenju. Imam dve pesmi, ki sta se mi zgodili v solo karieri, ampak jaz ju ne morem peti. Ljudje si ju zaželijo, ampak ju ne morem zapeti. Bili sta dve življenjski situaciji in ju ne morem. Ne vem, zakaj, ampak tako je. Mogoče smo glasbeniki takšni ljudje, bolj čustveni in nam nekaj to pomeni," čustveno pojasni Resnik, ki ob tem doda, da se je pred kratkim zgodila tretja pesem.
"Moj tast jo je slišal oktobra, ko bi jo morali že izdati. Žal je v tem času umrl in pri nas te pesmi ne smemo vrteti. Je pa to čisto nova pesem. To je življenje."
Kot da bi živel sanje
Na vprašanje, kako je bilo biti pop pevec v 80. in 90. letih, Rudan odgovori, da precej drugače kot danes: "Težko je govoriti o tem. Mogoče v tistem mojem ''Laurinem času'' (uspešnica Laure ni več, op. a.), ampak tako naduvan, kot sem bil takrat, me je še dandanes sram, da je bilo tako. Vse se je spreminjalo iz trenutka v trenutek, iz časa v čas. Od Rendez Vous do sem se je spremenilo toliko stvari, veliko zdaj delamo drugače. Enostavno nimam več tega spomina, vem, da je bilo 'boom', ampak bili so drugačni časi."
Medtem ko je Resnik živel svoje sanje: "To je bilo tako, kot da bi živel sanje. Ko sanjaš in se ti zdi, da si zvezda svetovnega kova. Da je vse tvoje in da si največji car, in to doživljaš v živo. In to je neverjetno. Ker si mlad in je mladost norost. In niti ne veš, da se ti to dogaja, ker to vzameš za samoumevno. Je drugače in tega ne moreš nikoli pozabiti in na koncu koncev rečeš: Če ta trenutek umrem, sem doživel vse, tisto, kar bi mogoče ljudje sanjali vse življenje."
''Dekleta, hvala vam za vse!"
Oboževalke so jima nekoč pisale pisma in sporočila, s katerimi so izražale svojo podporo in občudovanje. Miran Rudan je v pogovoru dejal, da je nekatera pisma skrbno shranil kot dragocen spomin na tisto obdobje.
"Nekaj pisem oboževalk sem shranil iz časov ''Laure'', a ni mi do tega, da bi jih prebiral. Kar je bilo, je bilo. Po poškodbi glave se več ne oziram nazaj na stvari, da bi danes čustveno jemal to, kar je bilo včasih. Odmislil sem jih. Živim iz dneva v dan, pri tem pa točno vem, kakšen bo moj naslednji korak."
Oboževalk se je Resnik nekoč komaj otepal, a se danes dobro zaveda, da ga brez njih ne bi bilo: "Moja bivša je enkrat znorela, ker nismo mogli hoditi po Čopovi, ker so dekleta vreščala. In potem nismo nikoli več hodili skupaj. (nasmeh) Ampak to je življenje ... Ko to doživiš, vidiš, kako drugačno je življenje. Meni so punce naredile kariero in brez punc ne bi bilo nič. In še enkrat rečem: ''Dekleta, hvala vam za vse!"
Vili Resnik veliko zaslug za svojo uspešno kariero pripisuje oboževalkam.
Na vprašanje, v čem sta si najbolj podobna in v čem se najbolj razlikujeta, sta istočasno izstrelila: "V laseh." (smeh) Ko sta začela kariero, sta imela oba dolge bujne lase, zdaj pa se prav po laseh oziroma frizuri tudi najbolj razlikujeta. Eden ima kratke, sive, drugi pa jih sploh nima.
Evrovizija in Laura
Prelomnice v karieri, tako glasbeni kot zasebni, so ključnega pomena, saj pogosto zaznamujejo prehode, ki glasbeniku prinašajo večjo prepoznavnost, ustvarjalno zrelost in širši uspeh, kar lahko bistveno vpliva na njihov nadaljnji razvoj v glasbeni industriji.
"Za mene kot glasbenika je bilo prelomno to, ko sem leta 1998 zastopal Slovenijo na Evroviziji. To je bilo zame največje priznanje in takrat bi lahko zaključil, saj sem doživel vse. Veliko je bilo trenutkov, ko se je zgodilo mogoče kaj malo gršega, lepšega, ampak to so tisti trenutki, ki so pomembni, ta je pa izreden. Ko zastopaš svojo državo kot pevec, to je noro," meni Resnik, medtem ko je bila za Rudana točka preloma pesem Laure ni več.
"Moj svet je spremenila pesem Laure ni več in album V srce ... Prelomnica je bila zame tudi okrevanje po poškodbi glave. Na neki način sem hvaležen, ker drugače bi pogrnil na drugi črti, če se to ne bi zgodilo. Na Soči so me že odpisali, ampak jaz to razumem. Nekoga sem presenetil, tudi njih in samega sebe."
Mladim glasbenikom želita le najboljše
Marsikdo bi verjetno rekel, da je danes glasbenikom lažje zaradi družbenih omrežij, saj že vsak lahko posname in objavi ter dobi hiter odziv občinstva, kakšna se jim zdi pesem. Kljub temu pa Rudan meni, da je danes mladim glasbenikom težje, kot je bilo včasih, ko jih je bilo tudi malo na sceni.
"Nekatere stvari so zanimive, ampak treba je preživeti. Za igranje potrebuješ dve uri repertoarja. Jaz jim želim vse najboljše, ampak stroški in vložki so veliki. Ko delaš nove stvari, to ni poceni. Poglejte, kaj vse se draži, tudi nam v glasbi se draži. Če želiš imeti dobre stvari, moraš pripeljati dobre ljudi, da imaš tudi zvok, avtorstvo ..."
Resnik pa pri mladih opaža, da jim primanjkuje vztrajnosti: "Ko imajo trenutek, mislijo, da je vse njihovo, ker je treba fino delati in pojesti veliko 'dreka', povedano po domače, ker ni vse samo potica. Če si pa dovolj dober, pa mislim, da lahko uspeš."
Glasbenika se že ogrevata za njun veliki glasbeni spektakel v Cvetličarni.
Pesmi, narejene za ljudi
V preteklosti se je v medijih veliko pisalo tudi o rivalstvu med njima. In kako sta zakopala bojno sekiro? "Se mi zdi, da so to bolj mediji sproducirali, treba je pisati, da se prodaja, in to je to. Drugače pa sva jo zakopala tako, da sva zemljo odgrnila, dala notri sekiri in pokrila. To pa zdaj funkcionira. Če bodo mediji s tem zadovoljni, pa ne vem (smeh)," malo za šalo malo zares pove Resnik.
Občinstvo se bo tako Resnika kot Rudana nedvomno spominjalo po nepozabnih melodijah in čustvenih besedil, ki sta s svojo glasbo povezovala generacije in gradila mostove med ljudmi. Kako si predstavljata svojo zapuščino v slovenski popularni glasbi in kaj bi želela, da si občinstvo zapomni?
"Želim si, da bi si me občinstvo zapomnilo predvsem po pesmih, ki so bile narejene za ljudi. Že to, da toliko časa lahko delaš v Sloveniji in živiš od glasbe toliko let, je genialno. To je največja nagrada in da ljudje še vedno rečejo, da si zaželijo določeno pesem ... Več ne potrebuješ. In zdaj, ko sem s to ekipo, spoznavam, da sem res zvezda. Jaz sicer tega ne maram, ampak s tem, kar se dogaja, je to to. Več pa ne potrebujem," skromno pove Resnik, Rudan pa doda:
"Zelo sem ponosen na dokumentarni film Amen. Ne bom ga pokazal pred decembrom, ker si želim, da ga vidijo vsi in da dobijo mnenje o moji karieri. Če me kdo vpraša, ali sreča ali pamet, bom rekel 99 odstotkov sreče, en odstotek pa pameti. Pamet tudi mora biti, ampak dostikrat je bilo pri meni totalno dno, padci so bili veliki, ampak sem hvaležen občinstvu, da me spremlja že 40 let, in hvaležen za nove poslušalce, ki prihajajo."
